Poezija, ki je opogumila literarna delavnica JSKD OI Tolmin pod vodstvom pisateljice Gabriele Babnik.
Dunja Polonca Guček: Le ena
Le ena sem.
Ena ni nobena, ni nič.
Je nič.
Otrok je bil le ena,
kri, ki si jo izpil,
prva, najbolj čista.
Zaliva ti goltanec.
Znala bi ti pomagati,
neštetokrat sem v mislih
ponovila izpiljen ritual.
Nočem. Ne še.
Rada te gledam, ko
ti poka hrbtenica in
klecajo umazana ledja.
Potrpežljiva sem.
Pokažem ti ga, ko te
pride odrešit pozaba.
Le eden si,
eden ni nobeden, ni nič.
Je nič.
