Voda kot zapis nekega časa
Kaj naj napišem o onesnaževanju voda? Poraja se mi veliko vprašanj, na katera ne poznam odgovorov. Naj ponavljam že znano ali naj argumentiram kaj novega? Vsekakor se mi zdi, da je to neizčrpna tema, ki si zasluži več pozornosti. Voda kot vir življenja. Voda kot sestavni del človeškega telesa. In navsezadnje voda kot velik del našega planeta. Brez vode ni življenja.
Naj najprej povem, da živim na vasi. Naša hiša je v naravnem okolju, obdana z gozdom. Hišo obkroža potok. Vije se pred hišo in za njo. S svojim šumenjem in žuborenjem ustvarja umirjeno podoživljanje narave. Z vodo sem torej tesno povezan. Že kot majhen sem rad opazoval dogajanje in življenje ob in v vodi. Videl sem veliko živalskih vrst: paglavce, žabe, ribe in včasih tudi kače. Pred leti sem videl tudi potočne rake, ki pa jih žal sedaj nisem opazil že dolgo. Rad sem posedal ob bregu. Dedek mi je naredil mlinček in ob vsakem večjem nalivu, ko je voda močno narasla, ga je odneslo. Žal pa je s seboj prinesla veliko navlake. Dokaz, da je zavedanje ljudi o onesnaževanju še vedno nezadostno. Stari starši so mi povedali, da so se kot otroci kopali v potoku. Za hišo je še danes tako imenovani »bajer«, ki je bil dovolj globok, da jim je služil kot bazen. Danes si kaj takega ne moremo privoščiti. Voda je onesnažena. Iz potoka se nemalokrat vije čuden smrad in voda se peni. Vsi ti koncentrirani praški, ki naj bi obljubljali brezhibno čistočo, se žal iztekajo vanj. Kar je za vodne vire veliko bolj agresivno, kot sta bila včasih pepel in lug. Dandanes otroke svarimo, češ zbolel boš, če boš brskal po vodi. In res je tako. Tudi sam sem že imel težave s kožo zaradi onesnažene vode. Naš potok cenim in spoštujem tudi zato, ker je včasih poganjal vodno kolo za pogon žage. Takrat je bilo to življenjskega pomena za moje prednike. In ker mi ni vseeno za prihodnost naših voda in okolja, v katerem živimo, sem tudi jaz prispeval k ozaveščanju ljudi. Pod mentorstvom osnovnošolskega učitelja sva s sošolko Tino naredila raziskovalno nalogo z naslovom Vpliv pesticidov na ribje vedenje in zaznavo okolja. S poskusi sva dokazala škodljive učinke škropiv, s katerimi škropimo vinograde. Ugotovila sva, da že izjemno nizke koncentracije pesticidov povzročajo vedenjske motnje pri ribah. In te so lahko življenjsko nevarne kot tudi sama zastrupitev. Ker sva bila z nalogo zelo uspešna na državnem tekmovanju, sva dosegla svoj namen. Z njo želiva osveščati in opozoriti, da si ljudje s tehnologijo izboljšujemo življenje, pozabljamo pa na svoj življenjski prostor. Že zjutraj se z vodo umijemo ter si umijemo zobe. Splaknemo toaletno školjko in skuhamo kavo ali čaj. Sploh ne pomislimo, koliko vode porabimo že v jutranjih nekaj minutah. Danes je čisto »cool«, če s sabo nosimo plastenko vode, sploh če je ta z okusom. Vodo iz pipe filtriramo in če so vodi dodani mehurčki, toliko bolje. Le kam gre ta svet? Kamor koli se obrneš, povsod ta čudna kemija. Vonj po kloru in okus po kovinah. To je naš jutri. Žalostno spoznanje, ki nam bi moralo biti v opomin. Narava nam žal že vrača naše nespametno ravnanje. Jezera in reke so onesnaženi, led na Antarktiki se tali, mi pa hodimo na drugi konec sveta iskat tisto nekaj. Na razne eksotične destinacije. Ozrimo se okoli sebe in ponosno čuvajmo naše vode. Verjemite, nikjer na tem svetu nimajo Soče, Mure, Save …
Sam se v prostem času ukvarjam s fotografijo. Velikokrat grem pod hrib Kucelj in slikam slapove in tolmune našega potoka Vrtovinščka. Z veseljem opazujem druge, ki kar ne morejo verjeti, da je na sliki vaški potok ─ tako mogočen in neokrnjen biser narave.
Moje življenjsko vodilo je: Če želiš spremeniti svet, začni pri sebi. Še naprej se bom trudil, da bo potok pod mojim oknom čez desetletja poganjal mlinčke drugih otrok. In mogoče nekoč vidim tudi potočnega raka. Takrat bom vedel, da je bil trud poplačan. In potem bom vnukom pripovedoval zgodbe o vodi, ki je bila zapis nekega časa.
Armin Črnigoj
Razred: 1. Rb
TŠC Nova Gorica, Elektrotehniška in računalniška šola
Mentorica: Bojana Modrijančič Reščič
Del natečaja, objavljenega na naši strani.
