… naj je bilo življenje še tako derežljivo, še zmeraj je bilo nekje nekaj, kar ga je presegalo.
Feri Lainšček je opisovalec melanholije, ujete v prekmurski pokrajini, skozi katero se prepleta ljubezen do prekmurskih ljudi, še posebej pa do ljubljene ženske,.
(Vladimira Rejc: Čarovnija pisanja, portreti slovenskih književnikov, Beletrina, 2005)
Feri Lainšček: Pridi po poljube
Pridi, ljuba, pridi zdaj,
greva čez ravnice,
sama bova sredi trav
in nad nama ptice.
Tam, kjer divji mak cveti,
vriskal bom od sreče,
ker te tvoje ustnice
zame so rdeče.
Pridi, ljuba, pridi zdaj,
greva tja do Mure,
voda tam poganja mlin
in ustavlja ure.
Ljubi, ljubi, ljubi me,
pridi po poljube,
naj ta pesem bo za dva,
srečna kot obljube.
(Feri Lainšček: Ljubi me, kot sonce sije, Založba Mladinska knjiga, 2019)
