“Svojega očeta sem zadnjič videla na hladnem kraju. Prišla sem ga pozdravit. Ob meni je bila gospodična Gerda. Odvisna sem bila od nje, glede vsega. Nisem vedela, kaj se naredi, ko nekdo umre. Ona je natančno poznala vse formalnosti. Je učinkovita, molčeča, boječe žalostna. Kakor sekira si utira pot skozi blodnjak žalovanja. Zna izbirati, dvomov nima. Tako zavzeta je bila. Sploh nisem mogla biti niti malo žalostna. Vso žalost je vzela ona. Pa bi ji jo vendarle predala, to žalost. Meni ni ostajalo nič.”

S temi skrbno odmerjenimi besedami spoznamo neimenovano pripovedovalko romana Proleterka, odmevnega romana švicarske pisateljice Fleur Jaeggy. V slovenščino sta asketski slog pripovedi mojstrsko prelila Alenka Jovanovski in Gašper Malej, spremno besedo pa je prispevala Alenka Štrukelj. O romanu, ki ga globoko zaznamuje samota, ki jo avtorica secira s kirurško natančnostjo, je med drugim zapisala:

“Samota ne pomeni le fizične odsotnosti drugih, je tudi odsotnost družbenih in intimnih odnosov, v katere smo prisiljeni. Je tudi izogibanje pogovorom, stvarem in objektom, ki nam omogočajo kakršnokoli ohranjanje teh odnosov. Omogoči nam, da razvijemo svojo resnico o stvareh, ki so se nam zgodile.”

Roman je bil leta 2003 razglašen za najboljšo knjigo leta po mnenju časopisa Times Literary Supplement, do 15. januarja pa je ob nakupu v prednaročilu v spletni trgovini na voljo po akcijski ceni 15,00 EUR.

Redna cena romana: 20,00 EUR

CENA ROMANA V PREDNAROČILU: 15,00 EUR

VSEBINA:

Zgodbo Proleterke pripoveduje neimenovana petdesetletna ženska, ki se po smrti odtujenega očeta spominja svoje mladosti: različnih obdobij svojega otroštva, svoje pobegle in brezbrižne matere, očeta, ki ga je le redko imela priložnost videti, svoje samote in svojih malodušnih in praznih dni v babičini hiši.

Zgoščena in kirurško natančna pripoved se osredotoča na potovanje pripovedovalke z jugoslovanko križarko, poimenovano Proleterka, iz Benetk v Grčijo v družbi svojega odtujenega očeta Johannesa.

O USTVARJALCIH:

Fleur Jaeggy je bila rojena leta 1940 očetu Švicarju in mami Italijanki: Pri petih letih so jo starši poslali v dekliški internat v Appenzellu, iz katerega je pri sedemnajstih pobegnila. Po kratkem bivanju v Locarnu se je leta 1968 preselila v Rim in kasneje v Milano, kjer se je začelo njeno literarno ustvarjanje. Njeno zadnjo novelo oz. kratek roman Proleterka (2001) je časopis Times Literary Supplement označil za najboljšo knjigo leta 2003. Poleg romanov in zbirk kratkih zgodb je ustvarjala tudi dramska besedila in prevajala v italijanščino. Pod psevdonimom Carlotta Wieck pa je sodelovala tudi z italijanskim glasbenikom Francom Battiatom.

Alenka Jovanovski iz italijanščine in angleščine prevaja različna besedila (poezijo, dramatiko, kratko prozo, romane, eseje). Od leta 2007 je prevedla avtorice in avtorje, kot so Cesare Pavese, Italo Calvino, Nelida Milani, Lina Prosa, Claudio Povolo, Igiaba Scego, Audre Lorde, Kevin Barry idr.. Sprva je bila literarna znanstvenica, vendar je leta 2011 izstopila iz akademskega sveta. Je pesnica z dvema objavljenima pesniškima zbirkama. Njena druga pesniška zbirka Tisoč osemdeset stopinj je prejela Veronikino nagrado, nagrado za pesniško zbirko leta, ki jo podeljuje Mestna občina Celje. Njene pesmi so prevedene v angleščino, poljščino, španščino in češčino, vključene so tudi v številne antologije.

Gašper Malej (1975) je diplomirani literarni komparativist, od 2004 samozaposlen v kulturi. Avtor pesniških zbirk Otok, slutnje, poljub, Rezi v zlatem in Pod tisto celino (2023 izide v italijanskem prevodu). Posebej intenzivno se ukvarja s prevajanjem iz italijanske književnosti (med drugim avtorjev, kot so I. Svevo, I. Calvino, P. P. Pasolini, D. Campana, A. Tabucchi, C. Pavese, D. Fo, C. Goldoni, E. Barba, P. V. Tondelli, P. Cappello, F. Berardi Bifo, F. T. Marinetti, R. Esposito, E. Erba, F. Buffoni, N. Milani …) in je eden od najbolj uveljavljenih slovenskih literarnih prevajalcev svoje generacije; njegov prevajalski opus obsega 34 knjig, deset uprizorjenih gledaliških besedil ter preko 200 drugih objav. Za prevod romana P. P. Pasolinija Nafta je maja 2011 prejel nagrado zlata ptica; za prevajalski opus pa leta 2016 državno nagrado za prevajanje Ministrstva za kulturo in turizem Republike Italije kot doslej edini slovenski prevajalec. Njegova poezija je bila prevedena v več kot 20 jezikov in objavljena v nekaj antologijah v Sloveniji in tujini; udeležil se je več slovenskih in mednarodnih literarnih festivalov, turnej, srečanj in pesniško-prevajalskih delavnic ter bil večkrat gost literarnih rezidenc.

Izdajo romana je finančno podprl program Ustvarjalna Evropa EU.