Drage bralke, dragi bralci, katera misel vas je razveselila danes? Pesem? Proza? Lahko nam pišete na: [email protected]
Charles si je z glave potegnil kapo, kot da se je šele zdaj spomnil na omiko, in Jeanne je opazila, da je narahlo odprl usta, kot da hoče nekaj reči. Pomislila je, kako bi bilo, če bi ga poljubila, svojo slino izmenjala z njegovo, toda namesto tega je rekla: » Kdo za božjo voljo sploh ste in kaj počnete tu? Mar ne veste, da pred nastopi ni dovoljeno sprejemati obiskovalcev…«
Začel je jecljati, da se zaveda, prišel je ob neprimernem času, poleg tega je vdrl k njej, v preoblačilnico, res nespodobno, vendar je razmišljal, ali bi lahko dobil tisto reč, ne veliko, le za nekaj frankov, potrebuje za prijatelje, nagovorili so ga, in tako, no, ve, da obstaja šifra, koda, nekaj o njenem izvoru, če se prav spomni, v resnici se ne spomni, je pa zato kupil te rože, vrtnice…
Drage bralke, dragi bralci, več si preberite v najnovejšem romanu Gabriele Babnik: Tišina, polna vetra (Beletrina, 2022)
