Rober Wiliam Gary Moore se je rodil 4. aprila leta 1952, v Belfastu v Severni Irski. Je eden najboljših kitaristov, ki izhajajo ne samo iz Velike Britanije, ampak iz celega sveta. Vedno je poudarjal da je Irec in ne Britanec. V karieri, katero je pričel graditi v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je igral v skupinah Thin Lizzy, Colosseum II, Greg Lake in Skid Row, več kot uspešen pa je bil tudi v solo karieri.
Igrati je pričel z osmimi leti, ko je našel staro akustično kitaro. Svojo prvo kitaro je dobil v dar pri štirinajstih letih. V dolgoletni karieri je demonstriral svoj edinstven način igranja ter dokazal, da se z lahkoto adaptira na vse glasbene stile. Za oboževalce bluesa je bil njegov najboljši live nastop „Live Blues“, posnet v nekem malem londonskem klubu. Tu se mu je na sceni pridružil tudi B. B. King. Posnetek tega nastopa je na voljo tudi v DVD-formatu, medtem ko vsi tisti, ki so imeli priložnost videti Garya v živo, pravijo, da je „v živo“ še boljši, kot na posnetku iz studia.
Gary je bil veliki oboževalec in prijatelj s pionirjem britanskega bluesa Peterom Greenom. Ko je Green zapustil skupino Fleetwood Mac in glasbeno sceno nasploh, je Garyu prodal svojo 1959 Gibson Les Paul kitaro, na katero je igral na snemanju določenih pesmi iz albumov „Still Got the Blues“, „After Hours“ in „Blues for Granny“. Pogosto so razpravljali o tem, na katero kitaro se je igralo v posameznih skladbah. Gary je tako na primer za pesem Albatross skupine Fleetwood Mac trdil, da je zaigrana na Les Paul kitari, medtem ko je Peter trdil, da je na Fender Stratocaster kitari. Gary in Peter sta postala neločljiva prijatelja do zadnjih dni.
Leta 1970 je Moore ustanovil skupino Skid Row, ki mu je pomagala pri graditvi reputacije fenomenalnega glasbenika, virtuoza na kitari. Skid Row so igrali jazz, rock in seveda blues. Kasneje je leta 1986 v Ameriki ustanovil istoimensko heavy metal skupino s karizmatičnim Sebastianom Bachom na čelu. Imenovali so ga Skid Row po Garyjevi prvi skupini ter mu na ta način izkazali veliko priznanje. Po tem je Gary igral v skupini Colosseum, s katero je objavil tri albume, ter na koncu v najbolj zvočni skupini v svoji karieri Thin Lizzy, katero mnoge današnje rock in metal skupine navajajo za svoj vzor in vzrok, zaradi katere so se začeli ukvarjati z glasbo. Prav tako je sodeloval tudi s skupino Greg Lake, s katero je posnel dva albuma.
Kar se tiče solo kariere, je Gary svoj prvi album „Griding Stone“ posnel leta 1973 kot Gary Moore Band. V tem obdobju je intenzivno sodeloval s Philom Lynottom. Rezultat te idealne kombinacije Garyeve blues kitare in Philovega vokala je album „Parisienne Walkway“, ki prispe leta 1979 na top 10 listo albumov v Veliki Britaniji. Enaki uspeh so dosegli tudi z naslednjim albumom „Black Rose“.
Po nekaj rokersko usmerjenih albumih je Gary najavil vrnitev k blues albumu „Still Got The Blues“, na katerem so gostovali B. B. King, Albert King in Albert Collins. Album je doživel izjemen uspeh tako pri publiki kakor pri kritikih ter mu prinesel veliki komercialni uspeh. Ostal je zvest bluesu vse do leta 1997, ko je objavil „Dark Days Paradise“ album, da bi se ponovno vrnil bluesu z albumom simboličnega imena „Black to Blues“.
6. februarja 2011 so Gary Moorea v času njegovega dopusta v španskem mestu Estepona Gary Moore našli mrtvega v njegovi hotelski sobi. Umrl je v snu od posledic srčnega infarkta. Imel je 58 let. Odšel je prezgodaj in v črnino zavil svoje oboževalce po celem svetu. Zapustil nas je ustvarjalec najbolj žalostnih kitarskih melodij, zapustil nas je človek, ki je celo življenje „imel blues“.
Prevedla: Dunja Krajnc
