Dobro je,
da si zaposlena na banki;
širok,
razgiban teritorij,
razpršenost opazovalcev,
naključne stranke dajejo atmosferi pridih
nevtralnosti.
Tega se moraš zavedati, punca,
da so to usodno ugodne okoliščine,
ki ti omogočajo, da svoje življenje sproti režiraš
v burlesko
in ga v živo
predvajaš gledalkam
pred steklenimi ekrani.
Danes spet ni nihče posumil.
Že tisoč tristo dvanajst dni ni nihče posumil.
Dobro ti gre.
Svoje žrtve mrtviš z nevarno sluzjo,
ki jo izločaš
z dragimi racionalnimi tretmaji.
To jutro spet;
vračaš se iz wellness centra,
zaklepaš svoj črn audi –
klasičen enter
ženske, v vrhuncu zavidljive kariere.
Po svojem terenu
se premikaš zanesljivo, vendar previdno;
v gobcu prenašaš najnovejši plen,
šop fotk iz Grčije,
kjer si z možem preživela mini počitnice.
Naokoli frfotaš
v dragem šantungu,
kamni Swarowskiti grejo v slast,
tvoji publiki tudi.
V nobenem trenutku ne smeš pozabiti,
da so vsi ti dragoceni predmeti tu zato,
da ne črhneš,
medtem ko mu zavezuješ kravato,
zaklepaš službeni Samsonite,
pridržiš kozarec multivitaminskega soka.
Te pa včasih prime,
da bi eden izmed teh opazovalcev ujel tvojo laž,
te sunil pod rebra,
odprl pesjak
in te vrgel ven, na prosto.
Da med enim in drugim
dehidriranim hlastom zraka,
stopiš k nekomu,
a le v toliko,
da predaš ključ, povodec in družinski pedigre.
