Ifigenija Simonović: Besede z obrazom

0
272

 

Jezero in bela tišina,

mehko razvalovana gladina

in dva laboda

lebdita v odsevu vrbe.

 

 

Orosilo se je okno

in orosile so se oči

in rosna ljubezen

je tiho vzbrstela

v poletni mesečini.

 

 

 

Na dnu leži čeveljček

izgubljene deklice

in neizgovorjene besede,

zastrte s sencami

upočasnjenega premišljevanja.

 

Deklica spi

in laboda lebdita

in vrba brsti

kot zastal dih

zaljubljene mesečine.