večerno sonce se lušči v oblake kot pomarančaogrizki dneva legajo v enobarvne sence
peške zbiramkot otepek žita za zimoki jo izrežem v kocke za igluv njem ti zopet zlezem pod kožoseverni sij zvežem v lampijoneza vse čolniče ki plujejo v dotike
za obstanek v približku večerovki vzkalijo iz ostankov
