Tako kot ne morem narediti ničesar,
samo kradem, vse mogoče obešam na tvoje dihanje,
ptičje hišice in oblake, drevesa, nabrekla od dežja,
zaman iščem pravo mesto za stvari -simetrija
me vedno napolni z gotovostjo – ne zmorem pobegniti,
ne morem se dotakniti, ne zemlje od zunaj,
ne neba od znotraj. Vse, kar lahko izmaknem,
je mehka podloga dnevov, ki se krči.