Založbi Zala je tudi tokrat uspelo obogati slovenski knjižni trg z izidom izredno zanimive knjige: Noč je zlati kivi, ki sta jo ustvarila Jef Aerts in Marit Tornquist. Za prevod v slovenski jezik je poskrbela uveljavljena prevajalka Mateja Seliškar Kenda.
Igrali smo se, da smo planeti. Malika je kot Sonce stala v sredini in otroci smo se morali sukati okoli nje po svojih krožnicah. Najbližje naši vodji se je vrtel Merkur, drugi pa smo poplesavali okrog njiju v vedno večjih krogih. Jaz sem izbrala Uran, a še preden sem se dovolj približala svoji krožnici, sem se že zapletla v grmičke vresja.
Bila sem na astronomskem taboru. Ves teden naj bi preživela v observatoriju Dassenheide s skupino piflarjev in velikanskim teleskopom, od katerega sama nisem imela čisto nič.
» O vesolju vendar veš vse, Ronke,« mi je prigovarjala mami, ko smo se peljali tja in sem se kujala na zadnji klopi avtomobila.
Ja, seveda sem o vesolju vedela vse, ampak zaradi tega se tabora nisem nič bolj veselila. Veliko raje bi šla na atletskega, kjer bi lahko tekla.
A po vsem, kar se je zgodilo, si tja seveda nisem upala. In tako sta me starša vpisala v nadaljevalni astronomski tabor, da bosta onadva medtem lahko brez mene do onemoglosti kolovratila po Ardenih.
Že uvod v knjigo Noč je zlati kivi nas popelje na čudovito, razburljivo in poetično potovanje o čudežu življenja.
Glavna junakinja Ronke ima najraje na svetu atletiko. Obožuje tek na čudovitih osamljenih plažah. Z užitkom se preda morskemu razkošju. Bučanju valov. Božajočim sončnim žarkom. Lovi se z vetrom…
Pred dvema letoma se je na plaži zaletela v punčko, ki se je nič hudega sluteč igrala na pesku in zbirala školjke.
Ronke je slepa. Nesreča jo hudo prizadene, zato od takrat teče le v svoji glavi. Neljubi dogodek se ji nenehoma prikazuje pred očmi. Na srečo ima Ronke zelo ljubeče starše, ki ji nenehno stojijo ob strani in jo podpirajo.
Dneve, ki jih je Ronke preživela na astronomskem taboru za mlade, so pomembni, tako rekoč usodni, za njeno življenje. Med njo in dečkom z imenom Nouri se stke prijateljstvo in zaupanje. Zelo se navežeta drug na drugega. Odkrito spregovorita o svojem življenju.
Nouri, ki je dekličin spremljevalec, ji srčno želi pomagati, da bi premagala strah pred tekom… Prav tako Ronke tenkočutno prisluhne dečkovi stiski, saj se le-ta želi izogniti srečanju z bolnim dedkom, ki ga sploh ne pozna. Zato izzove Ronke, da pobegneta…
Beg postane imenitna pustolovščina, ki se zaključi kot pravljica s srečnim koncem. Obema knjižnima junakoma se uspe otresti strahov. Predata se mladostni sreči, prijateljstvu in raziskovanju.
»Mogoče bo mami poleti spet odpotovala v Zagreb,« je rekel Nouri. »In takrat bi šel rad z njo. Toliko stvari še ne vem o sebi.«
»Ampak najprej greva teč!« sem rekla. Lahko greva skupaj na plažo v Obmorsko mesto na morju. Bi šel z mano?« sem ga vprašala in zažarela, kot nisem žarela še nikoli.
Noč je zlati kivi je čudovita knjiga za mladinski in odrasli svet; primerna tudi za pogovor v družini.
