John Winston Ono Lennon, angleški glasbenik, pevec, skladatelj se je rodil leta 1960 v Liverpoolu. Skupaj s Paulom McCartneyem je ustanovil eno od najpopularnejših skupin v zgodovini glasbene industrije – The Beatles.
Imeli so ga za dokaj kontroverzno osebo, še posebno zaradi njegove politične aktivnosti. Po tem, ko se je preselil v New York, je postal velik kritik vietnamske vojne in ameriške politike, kar je celo pripeljalo do tega, da se ga deportira – po želji samega Richarda Nixona, medtem ko so mnoge njegove pesmi privzete kot anti-vojne himne.
V puberteti postane kratkoviden. Sovražil je nositi očala, ki so kasneje postale njegov zaščitni znak; male, okrogle, po njemu imenovanje „lenonke“, ki so popularne še danes.
Prvo kitaro je leta 1957dobil v dar od svoje mame, cenejšo verzijo Gallotone Champion akustične kitare. Že takrat se je srečal z neodobravanjem s strani mame in tete, ki sta sumili v njegov glasbeni talent. Priznal je, da je kitaro dobil samo zato, da bi se naveličal glasbe in se obrnil drugim življenjskim ciljem. Ko je mama spoznala, da se moti, ter da John vse več in več časa preživlja s kitaro, mu je priznala: V redu John, kitara in vse to skupaj, ampak od tega ne moreš živeti.“ Na žalost nedolgo zatem je Johnova mama umrla v prometni nesreči. Z avtom jo je podrl pijani policaj, ki pa takrat ni bil v službi.
Prvi band je ustanovil s samo 15 leti, imenoval se je Querrymen, s katerim je nastopal na šolskih prireditvah. Že na drugem nastopu je spoznal Paula McCartneya in ga pozval, da se mu pridruži v skupini. Nedolgo zatem se jim kot glavni kitarist pridruži George Harrison ter bobnar, Lennonov prijatelj iz otroštva, Stuart Sutcliffe. Lennon, McCartney, Harrison in Sutcliffe postanejo The Beatles leta 1960.
Zamenjali so kar nekaj bobnarjev in basistov, da bi na koncu igranje basa prevzel Paul. Podpisali so petletno pogodbo z založniško hišo EMI ter se začeli prebijati v glasbenem svetu. Leta 1962 se bandu pridruži zadnja menjava, Richard Starkey, znan pod scenskim vzdevkom Ringo Starr.
Prvo pesem, ki so je The Beatlesi posneli je, takšno kakršno še danes poznamo, „Love Me Do“. Napisal jo je Paul McCartney in dosegel 17. mesto na glasbenih lestvicah. Na prvo turnejo so krenili leta 1963 z albumom „Please Please Me“, ki se je povzpel do tretjega mesta na glasbenih lestvicah. To bi lahko tudi predstavljalo začetek „beatlemanije“, ki se je na ZDA razširila naslednje leto s pesmijo „I Want to Hold Your Hand“ in zasedla prvo mesto vseh glasbenih top lestvic.
Poleg McCartneya se Lennon smatra za enega od najvplivnejših tekstopiscev in glasbenikov 20. stoletja. Njegovi teksti so bili poetični, iskreni in pogosto pisani v prvi osebi, kar jim je dajalo dodatno osebnost in intimnost. Do leta 1965 so postali fenomen in Lennon je začutil, da izgublja kontrolo in je bil večinoma nezadovoljen. Glasba, ki jo je naredil za film „Help!“ govori dovolj o njegovem takratnem razpoloženju: „I am a Loser“, „Nowhere man“ in „Help!“.
Leta 1968 John spozna na razstavi v eni od londonskih galerij Yoko Ono in z njo začne vezo. Kmalu se loči od soproge Cynthie in se leta 1969 na Gibraltarju poroči z Yoko. Formalno, še vedno član Beatlesa, se z njimi zelo malo druži, bolj pa se posveča borbi za mir in protestom.
Čeprav mnogi krivijo Yoko Ono za razpad banda, pa so veze najverjetneje začele pokati že po smrti njihovega menedžerja Briana Epsteina, leta 1967. To je dejal tudi sam Lennon, ki je enostavno ubral drugo pot. Dobesedno neločljivi so postali po avtomobilski nesreči na Škotskem, ko je Lennon „uredil“ da je Yoko non-stop prisotna s skupino v studiu, v katerega je celo prinesel zakonsko posteljo, in sicer ob snemanju zadnjega albuma „Abbey Road“. Do končnega razpada skupine je prišlo leta 1970.
V solo karieri je Lennon najprej posnel „Give Peace a Chance“, „Cold Turkey“ (ki govori o borbi z odvisnostjo od heroina) in „ Instant Karma“. Najuspešnejši solo album je „Imagine“ iz leta 1971, ki balansira med sanjami in jeznim uporništvom, ki kasneje postane himna anti-vojnega gibanja. V kasnejših pesmih postaja še bolj politično angažiran in se bori proti rasizmu, angleški vlogi v Severni Irski, religiji, vietnamski vojni…
Zjutraj, 8. decembra 1980, v New Yorku se moteni Mark Davis Chapman približa Lennonu, da bi mu podpisal novi album. Ob 22.50 istega dne sta se Lennon in Yoko vrnila domov iz studia. Pred vhodom v zgradbo, ko je Yoko že bila notri, je Chapman poklical Lennona, potegnil pištolo in v njegov hrbet izstrelil 5 nabojev. Policija je prispela v roku parih minut in poleg Lennona našla Chapmana, kako mirno sedi in bere J.D. Salingerjevo knjigo „Lovec v žitu“.
Ko so ga vprašali, ali se zaveda, kaj je storil, je hladno odgovoril: Samo ubil sem Johna Lennona!“
Prevedla: Dunja Krajnc
