Drage bralke, dragi bralci, kaj vam pomenijo dežele? Kakšna potovanja vas privlačijo? Poetična potovanja? Slikarska potovanja? Razmišljate o daljavah? Bližinah? Deželah mrtvih?
Svoja razmišljanja nam pošljite na [email protected]
Kvalitetne zapise bomo objavili v Ventilatorju besed www.ventilatorbesed.com
Kajetan Kovič: Dežela mrtvih
Smrt me bo vzela za točaja.
Bel paž bo stopil v temni dvor.
Zašla bo slika tega kraja.
Njegova teža in napor.
O, prostor, lep in enostaven,
o najbolj tiha od tišin.
O čas, za zmeraj vodoraven.
Prosojna godba korenin.
Dve roki, položeni v spanje.
V neslišno lesketanje zvezd.
V doslej neznano praznovanje.
K sencam šentjanževih nevest.
V rastlinsko noč, kjer so objete
na svetu ločene stvari.
Kjer skoz velike bele cvete
neponovljivi dež šumi.
Kjer teža lovorovih vencev
ne bega prostega duha.
Kjer pada v beli mir studencev
bežeča voda iz gora.
(Kajetan Kovič: Labrador, Založba Mladinska knjiga)
Drage bralke, dragi bralci, katere pesmi Kajetana Koviča vas najbolj privlačijo? Svoja razmišljanja nam pošljite na [email protected]
