Vprašal sem mačko Moniko, ali bi jedla konzervo.
Pogledala me je, nekaj časa molčala, kot da ocenjuje mene in moje vprašanje, potem pa je rekla: "Kakšno?"
"Mačjo seveda," sem rekel uslužno in z nohtom potrkal po pločevinastem pokrovu.
"Ha," je rekla Monika in me gledala naravnost v oči.
"Mogoče. Če je sveža."
"Sveža," sem rekel prepričljivo kot pek, ki prodaja stare žemlje.
"In če ni premrzla," je rekla Monika.
"Nikakor," sem zatrdil.
(Kajetan Kovič: Križemkraž, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991)
Drage bralke, dragi bralci, kako se zgodba nadaljuje? Kako bi jo nadaljevali vi? Svoja razmišljanja nam pošljite na vladka@ventilatorbesed.com.
Veliko ustvarjalnosti!
