KAKO GOVORITI Z NAJSTNIKI, DA DEJANSKO PRISLUHNEJO
7 pravil, ki jih je vredno poznati IN upoštevati
Izkušnje coachinje, ki ima sama v hiši tri najstnike.
Imam najstniške vnuke, zato sem si drobno e-knjigo na spletni strani biologinje in coachinje, strastne ljubiteljice konjev Ane Vidmar Laharnar z veseljem pobliže ogledala in prebrala. Pravi biser na 20 straneh je, uporaben ne le za pogovore z najstniki! Neprestano sem lahko delala paralele s partnerskimi pogovori, kjer se nam pogosto enako zatika. Razumljivo, saj gre za enako hotenje – spreminjanje nečesa v odnosu z osebo, ki nam je blizu in dragocena.
Zavedanje o 7-ih pravilih je izjemnega pomena, saj nam ponuja podporo na poti, na kateri tako pogosto pademo. Kaže nam, kako hotenju po spremembi v odnosu z najstnikom (ali partnerjem) dodati bistveno – to je našo lastno opremljenost, da se sprememba v odnosu lahko zgodi.
Ob branju sem ugotovila, kako prav bi mi prišli vsi ti namigi, ko sem s svojimi otroki hodila skozi njihov labirint najstništva (in se izgubljala v labirintih starševstva in partnerstva). Še bolj z veseljem pa bi to knjižico dala v branje svojim staršem, kajti bila sem naporna najstnica, ki mu je bil cel svet s starši na čelu nekaj najbolj bednega. Ta nepredelan in spregledan občutek jeznosti sem odnesla s seboj v odraslo življenje. Seveda mi je življenje dokazalo in potrdilo, da je življenje »res bedno«. Pot iz ujetosti v jeznost v drugačno življenje je bila naporna. Da bo vam in vašim otrokom lažje, sem se odločila, da vam posredujem povzetek tega drobnega bisera (knjiga je na spletu zaenkrat na voljo le v angleščini, zato vam tu ponujam slovenski povzetek z bistvenimi sporočili).
Utapljajočega ne moremo rešiti, če sami ne znamo plavati, kajne? Da bi lahko podprli najstnike na njihovi poti v odraslost, se moramo opremljati in (z)rasti tudi sami. Drugače ne gre.
Spodaj povzemam teh 7 opornih točk. Vseh sedem predstavlja celoto, nekatere bodo zahtevnejše, druge lažje, a kakorkoli jih gledamo – so celota. Točke sem zapisala v drugi osebi edine, v obliki tikanja, zaradi moči nagovora v tej obliki. Samostalnik ‘najstnik’ navajam v moški obliki, vsebinsko pa zajema oba spola fant-najstnik in dekle-najstnica. (Angleški glagoli nimajo množinskih obrazil, zato angleški jezik ne razlikuje med oblikami za tikanje/vikanje. Tudi samostalniki nimajo končnic, ki bi izražale spol, zato samostalnik ‘teenager’ predstavlja oba spola).
Sami presodite, v kateri točki ste najšibkejši, pogumno poiščite pomoč in podporo. Verjemite, hvaležni si boste. Hvaležen vam bo tudi vaš najstnik, saj v iskanju sebe potrebuje vašo usposobljenost odraslega, zrelega vodenja, ne pa vaše starševske pridigarske »vloge«. Jesper Juul, danski družinski terapevt, je nekje zapisal: »Kadar otroci ‘kratko malo ne slišijo’, je to običajno zato, ker tega, kar starši govorijo, ni vredno slišati!« Teža izjava, ki ustavi in pribije.
Kako govorimo, je res pomembno! Če igramo vlogo, ki jo vodita ali strah ali nadvlada, se pristen odnos ne more graditi. Vaša nemoč (ki se kaže kot uveljavljanje premoči na silo) vas bo neprestano izdajala in potem boste (spet) izgubili živce, iz vas bodo letele neprimerne besede v neprimernem tonu, najstnik se bo zaprl, postal gluh, slep in še bolj uporniški, celo (samo)destruktiven.
- Začni pogovor s polno prisotnostjo v sebi
Bodi prisoten v sebi, uravnaj SVOJO energijo, oblikuj jasno namero in počakaj (ali ustvari) pravi trenutek – zavedaj se, da počakati na trenutek najstnikove odprtosti pomeni znak spoštovanja, ki ga najstnik potrebuje (vsak od nas, ne le najstnik).
NE: ko si ti razrvan, ko je najstnik med vrati, v odhajanju, ko je zalepljen na ekran, ko je z eno besedo – čustveno nedosegljiv, zaprt. Tvoja NAMERA naj bo RAZUMEVANJE najstnika in ne njegovo »POPRAVILO«.
DA: ko čutiš SVOJO stabilnost in osredotočenost na razumevanje (morda na sprehodu, v avtu, ob čaju ipd.)
- Najprej poslušaj, poslušaj, poslušaj s srcem
Poslušaj s srcem, ne z metrom, ki meri »(nes)pametnost in (ne)spodobnost, ne z metrom, ki je vnaprej kritičen in pridigarski. Ker najstnikov nevrološki sistem hrepeni po avtonomiji, najstnikovo obrambno držo lahko omehča le poslušanje s srcem. Kaj to pomeni?
NE sodi, ne dajaj nasvetov, ne komponiraj vnaprej svojih (pametnih) odgovorov, ne prekinjaj. Dialog se lahko začne, ko se tvoje vnaprejšnje sojenje konča!
DA: Preveri, če si prav razumel tako, da povzameš najstnikove besede, povzemi spoštljivo (sem prav razumel/slišal, da …) – brez podtonov vsevednosti! Poskušaj razumeti sporočilo, ne dlakocepi vsake besede. Bodi pozoren na najstnikov ton glasu, telesno držo, tišino, očesni kontakt, poskusi zaznati neizrečeno. Lahko se odzoveš z empatično besedo: Verjamem, da ti je bilo težko, neprijetno – ne omalovažuj, ne popravljaj njegovih občutkov s svojim mnenjem, spoštuj najstnikove občutke. Samo bodi in poslušaj! Če poslušaš s srcem, se bo najstnik počutil VARNO, ne bo se čutil napadenega ali neustreznega in se bo (sčasoma) odprl. Čutiti se viden pomeni počutiti se varno. Občutek VARNOSTI pa je temelj zaupanja, temelj spoštovanja, oboje pa temelj iskrenega pogovora.
- Bodi detektiv – razišči in razumi ZAKAJ se najstnik obnaša kot se, Kaj sporoča?
Vsako najstnikovo vedenje oziroma odziv najstnikovi možgani vidijo kot koristno (ali se s takim vedenjem počuti varno, povezano ali mu daje občutek, da ima stvari pod nadzorom). Šele ko razumemo, kaj poganja najstnikovo vedenje, lahko vplivamo na motivacijo, ki poganja določeno vedenje. Šele ko razumemo ozadje, motivacijo za vedenje, lahko pomagamo k (postopni) spremembi najstnikovega vedenja. Trajne spremembe ne nastanejo s pritiskom na vedenje samo, nastanejo z razumevanjem izvora tega vedenja. Kaj v resnici sporočajo?
To kar odrasli dostikrat označimo kot slabo, kljubovalno, destruktivno vedenje je signal, da gre za neizpolnjene psihološke ali emocionalne potrebe. Njihovi možgani se še razvijajo, najstnik išče meje, uveljavlja svojo identiteto, oblikuje se – vse to počne, ne da bi imel v sebi razvita orodja za samoregulacijo in samozavedanje.
- Zalivaj korenine – tam so najstnikove resnične potrebe
Vedenje je kot sadež, kot rezultat, ki je viden navzven. Najstnikove potrebe pa so skrite v koreninah, ki so njegov čustveni svet, kjer so potrebe dostikrat skrite (celo za najstnika samega), neizgovorjene, a vedno prisotne. Primarne potrebe (tiste, s katerimi smo se rodili in se jim ni mogoče odreči) najstnikov in vseh nas): biti viden, slišan, biti pomemben in pripadati skupnosti, specifika za najstnike je še velika potreba po avtonomiji.
Zato zalivaj korenine! Kaj to pomeni?
NE: ko vpijejo, vpiješ nazaj, ukazuješ vedenje, najstniku daješ nalepko enako njegovemu trenutnemu vedenju (si nehvaležen, si neodgovoren, nesramen, nespoštljiv, pridi iz sobe, ko se ohladiš…ipd). S takim vedenjem sekaš korenine in blokiraš poti, ki bi te lahko vodile bližje k tvojemu najstniku.
DA: pokažeš odprtost in ljubezen tudi, ko je nočejo sprejeti, ponudi in ne bodi užaljen, če je ne sprejmejo v nekem trenutku, zavedaj se, da si jim ne glede na njihovo trenutno reakcijo pomemben; ostani osredotočen, poslušaj brez sodb, četudi je težko in boleče zate; spoštuj njihove meje, mnenja in njihov proces odraščanja.
S tem jim daš vedeti, da si ob njih tudi, ko ga polomijo, da so ti pomembni, da jih vidiš, četudi ti ni vse prav, kar vidiš in se ne strinjaš s tem, kar slišiš.
- Snemi klobuk vloge starša in uporabi OSEBNO GOVORICO. Pokaži se, govori o sebi in svojem počutju
Uporaba osebne govorice omogoča smiseln pogovor z najstnikom, ustvarja varno okolje, kjer se namesto generaliziranja ustvari prostor za avtentičnost, spoštovanje in jasnost osebnih meja. Kaj to pomeni?
JAZ stavki – govori o sebi in svojih občutkih
NE: TI si nesramen! (nehvaležen, len, neumen)
DA: JAZ se počutim neprijetno, če me prekinjaš. Z izražanjem SVOJIH občutkov učiš najstnika, kako se odzivati, ne da bi obsojal, sodil ali lepil nalepke.
Bodi avtentičen, iskreno izražaj svoje občutke, ne manipuliraj, ne bodi vljuden s podtalnim namenom manipulacije, reci NE, če tako čutiš, izrazi frustracijo – a občutki naj ostanejo tvoji in iskreni. Brez pričakovanj, da mora najstnik na drugi strani kaj narediti z njimi.
NE: Vedno me razočaraš!
DA: Počutim se žalostno in razočarano.
Spoštuj enakovrednost (enakovrednost najstnika kot človeka, to ni enakopravnost, ki je pravni pojem), pomeni, da ne uveljavljaš svoje starševske premoči, ko ne veš, kako naprej. Premoč zahteva uboganje, jasno postavljene meje pa gradijo motivacijo
NE: ker sem jaz tako rekel!
DA: To odločitev bom sprejel jaz in rad bi povedal razloge zanjo.
Jasno postavi svoje osebne meje, to naj bodo tvoje meje, ne pa pravila zaradi pravil samih
NE: Tega ti ne dovolim!
DA: Ni mi prav, da se to dogaja v našem domu!
Ne generaliziraj, ne dajaj nalepk, kajti oboje oblikuje identiteto najstnika. Generaliziranje (otrok bi moral tako ali tako, starši imajo tako in tako pravico, tako se ne dela ipd) je izogibanje, nalepke jezijo in blokirajo, dialog in pogovor nista možna, ker se najstnik postavi v obrambno držo.
NE: Ti si len (neumen, nesramen ipd)!
DA: Posoda še vedno ni pomita, to mi ni prav.
- Preveri, kaj je prispelo na drugo stran
Naše govorjenje z najstnikom je kot pošiljanje sporočila v steklenici po viharnih vodah. Ne predpostavljaj, da je sporočilo prispelo, preveri, če je prispelo, če je bilo prebrano in kako je bilo razumljeno. Lahko smo delovali jasno, iskreno, z najboljšimi nameni, ampak vode najstniškega doživljanja so burne in zato je potrebno preveriti, kako je najstnik razumel naše besede.
Vprašaj ga. Pomembno pa je, da v glasu NI niti sledu vzvišenosti ali pokroviteljskega podtona (jaz vem, sem starejši, modrejši, moj denar trošiš, pod mojo streho živiš ipd…). Postavi iskreno vprašanje in ostani miren, če je razumel narobe, nepopolno:
- Rad bi preveril, kako si ti slišal moje besede ali
- Kako si ti razumel moje sporočilo ali
- Rad bi se prepričal, če sem bil dovolj jasen – kaj ti odnašaš iz tega najinega pogovora
Najstnikovo pojasnilo, kako je razumel, je pomembno, kajti vi ste zaskrbljeni, če je varen, ker ne pride ob dogovorjeni uri domov in bo vaše sporočilo, da nočete, da zamuja domov, razumel, da mu očitate neodgovornost. Vprašanje (in ne napad) vama bo omogočilo, da si bosta podelila dodatno pojasnilo. To preprečuje, da bi nepojasnjena napačna interpretacija povzročala neizgovorjene zamere (ki bodo ob drugi priliki privrele na dan) ali besedne dvoboje, ki zapirajo vrata podpornega odnosa. Nenazadnje, se s tem oba učita, kako komunicirati jasno in pogumno.
- Bodi oseba, s katero najstnik lahko vadi za življenje (sparing partner)
Zamislite si boksarski ring. Sparing partner ne poskuša zmagati, ampak vodi trening in ustvarja situacije, kjer se boksar (vaš najstnik) uči. Kot sparing partner ne poskušate zmagati, vendar spodbujate svojega najstnika, da razmišlja, da se uri v odnosih z odraslimi in da sam najde pot. Vi dajete povratno informacijo, a ne ocenjujete in ne popravljate. Ste, stojite in postavljate svoje meje, s katerimi obenem ustvarjate varen okvir vašemu najstniku.
Ko ste sparing partner, sporočate najstniku, da zmore, da verjamete vanj in da ste skupaj z njim pripravljeni poiskati rešitev za tisto, kar pesti njega (in vas). Vaš najstnik bo v življenje stopil z zaupanjem, ker je imel priliko trenirati ob vas v varnejšem okolju od tistega, s katerim se bo srečeval kot odrasla oseba.
Z vašo podporo bodo vaši najstniki v odraslo življenje odšli opremljeni z občutkom varnosti, videnosti in sprejetosti. Velikokrat se zgodi, da se bodo njihove odrasle poti razlikovale od vaših predstav, a bodo NJIHOVE POTI! Na svojih poteh bodo z večjo mero avtentičnosti in gotovosti znali brati svoj notranji kompas (in popraviti napake ob napačnem branju). Na »vaših« poteh njihov notranji kompas ne deluje zanesljivo, kajti na to pot so se odšli, ker so se prilagodili, ubogali ali uprli. Slej ko prej bodo morali svoje življenje uravnati na SVOJ notranji kompas. Kasneje jih doleti uravnavanje notranjega kompasa, težje jim je. Pomagajte jim ga uravnavati, ko so posledice lažje obvladljive in popravljive – v najstništvu.
Opremite sebe, da bo vaš najstnik bolje opremljen stopil v življenje in se lažje spopadal z izzivi, ker bo imel delujoč lastni notranji kompas in vas, ki boste znali (LJU)BITI – zase in zanj, sebe in njega.
Zapisala: Danica Vidmar- Jungian Coach
