Ja, sinoči sem preživljala noč v divjem objemu vrstnikov. V resnici sem drugačna, a vem, da moram pasti v tolmun, kjer smo si vsi podobni. Zaradi izstopanja me ponižujejo.
V Nili je Karolina Kolmanič znova izpovedala svojo globoko vero, da je temeljno gibalo življenja ljubezen, elementarna, združevalna in graditeljska moč, ki človeka plemeniti. Njeno trdno prepričanje o čistosti ljubezni spodriva vse moralne dvome, zato se roman optimistično izteče.
/iz spremne besede Mihe Mohorja/
Karolina Kolmanič ni le uveljavljena literarna ustvarjalka, tudi svetovljanka in učiteljica. Njena življenjska in ženska energija skrivata njenih osemdeset let. Rodila se je 29. septembra 1930 v Lomanošah pri Gornji Radgoni.
Pisateljske korenine ji segajo prav do nižje gimnazije, kjer je njeno nadarjenost prvi opazil profesor in pomembni kulturnik Jože Košar. Nato je šla njena pot strmo navzgor.
Postala je uveljavljena pisateljica, znana po številnih izdanih delih. Svoje prvo delo je izdala leta 1968 z naslovom Sonce ne išče samotne poti.
Danes vam predstavljamo njeno najnovejše delo z naslovom Nila.
Pisec spremne besede, prof. Miha Mohor, je prepričan, za bo s pričujočim delom razveselila mladostnike, vzgojitelje in njihove starše.
V strukturi pripovedi so uporabljeni nekateri klasični postopki: življenje v družini, odhod otrok od doma v tujino, ponovna vrnitev.
V literarnem razmišljanju Karoline Kolmanič prepoznamo sodobno žensko pisavo.
Sonce sveti vsem, le ne povsod in istočasno. Morda se je tu pri tej trojici ustavilo za trenutek dlje. Ja, tokrat sreča prihaja sama …, brez zlega spremstva.
