Spoštovani,
pričujoči teden v Slovenski kinoteki bo minil v znamenju raziskovanj.
V torek, 13. marca, pod naslovom Radikalna raziskovanja odpiramo veliko zgodovinsko retrospektivo svetovno renomiranega avstrijskega eksperimentalnega filma:
radikalna raziskovanja: 60 let avstrijskega avantgardnega filma
10 filmskih in video programov po izboru kuratorja Brenta Klinkuma
V dvajsetem stoletju izjemno plodna avstrijska filmska industrija je na oder svetovne kinematografije najprej udarila z imeni, kot so Fritz Lang, Joseph von Sternberg, Billy Wilder in Otto Preminger, ki so vsi po vrsti emigrirali v ZDA, ter kasneje in danes z režiserji in režiserkami Michaelom Hanekejem, Ulrichom Seidlom, Barbaro Albert in Jessico Hausner. Zunaj festivalskih in muzejskih krogov manj znane in prepoznane pa so raznorodne oblike avantgardnih gibljivih slik, ki so bile brez dvoma med ključnimi umetniškimi izrazi avstrijske kulture zadnjih petdesetih let in tudi danes predstavljajo dragocen prispevek k izjemnemu bogastvu in raznoterosti avstrijske kulturne identitete. Slednja daleč presega pregovorne klišeje dunajskih kavarn, baročnih palač, valčkov in klasične glasbe, saj pod svojim okriljem združuje radikalizem pisateljev, kot so Thomas Bernhard, Elias Canetti, Franz Kafka in Elfriede Jelinek, slikarjev in umetnikov Oskarja Kokoschke, Gustava Klimta, Hermanna Nitscha in Egona Schieleja, ter ne nazadnje arhitektov in filozofov, katerih daljnosežni vplivi so vtisnili svetu neizbrisen pečat. Enako poslanstvo nosijo radikalno inovativna in prodorna filmska dela pričujočega izbora.
Deset programskih sklopov sestavljajo avantgardni filmi in videi, nastali med letoma 1955 in 2010, ki posegajo po tako rekoč vseh žanrih in tehnikah, kar si jih je mogoče zamisliti. Selekcija se razteza od formalističnih in strukturalnih filmov ključnih avtorjev svetovnega kova, kot so Peter Kubelka, Peter Weibel, Peter Tscherkassky in Martin Arnold, do mlajše generacije umetnikov tipa Siegfried A. Fruhauf, Johann Lurf, Norbert Pfaffenbichler in Virgil Widrich, ki odpirajo nova obzorja edinstvenih vizualnih univerzumov. Spregledali nismo niti radikalne žilice, s katero utripajo dela performativnih umetnikov VALIE EXPORT, Mare Mattuschka ali dunajskih akcionistov, ki jih je v svojih skrajno zgoščenih dokumentih ovekovečil Kurt Kren. Posebna pozornost gre tudi avtorjem, katerih delo je v teku let sramotno in žalostno potonilo v pozabo, denimo Marcu Adrianu, Marii Lassnig, Hansu Scheuglu, Alfredu Kaiserju, Ernstu Schmidtu jr. in Herbertu Veselyju. Med te sodobne in zgodovinske »klasike« smo nanizali arhitekturne meditacije, festivalske napovednike in televizijske oglase, izjemno uporabo najdenih posnetkov v nekaj poglavjih serije Film ist. Gustava Deutscha in nekaj primerkov omamne in hipnotične zvočne umetnosti avtorjev, kot so Tina Frank, Karoe Goldt, Michaela Grill, Michaela Schwentner in Billy Roisz. Ta dela v marsičem utelešajo izrazito kolaborativno naravo avstrijske avantgardne filmske in video produkcije. S prisvojitvijo digitalne tehnologije so ti umetniki razširili sam koncept kolaboracije, v kateri postaneta vlogi »vizualnega umetnika« in »glasbenika« enakovredni in komplementarni, njun umetniški izraz pa se pogosto navdihuje pri grafični umetnosti, spletnem oblikovanju in dizajnu. Temeljno obeležje in hkrati skupni imenovalec vseh teh neodvisnih, če ne kar underground filmov in videov je njihova nezamenljivo idiosinkratična vizualna govorica.
Pričujoči nabor filmov je vzniknil iz kolektivne želje po preiskovanju in preizkušanju najrazličnejših sredstev ustvarjanja gibljivih projiciranih slik, ki je skupna tako »klasikam« kot po krivici prezrtim umetninam, priznanim in porajajočim se umetnikom.
Izpuščanje nekaterih formalnih kanonov in poudarjanje vizualne ter glasbene poetike sta glavni vodili programskih sklopov. Nepopoln panoramski pregled, ki preskakuje sem in tja med zgodovinskimi, družbenimi in estetskimi vprašanji ter čistimi formalnimi eksperimenti, ki trgajo očesne mrežnice, predstavlja poskus in težnjo, da bi v brezmejni množici eksperimentalne produkcije locirali dela poetične ostrine ter izpostavili stične točke in razmerja med umetniki različnih generacij, ki na svojih avanturah po mehaniki filma (ponovno) odkrivajo nove načine poseganja v »material« in vstopanja v sličico.
Brent Klinkum
(prevedla Maša Peče)
Bret Klinkum je kustos in vodja projekta Transat Vidéo, ustanovljenega leta 1994 v francoskem Caenu, v okviru katerega letno nastaja okoli stotero različnih video in filmskih programov, namenjenih predvajanju v kavarnah, galerijah, muzejih, kinematografih, na festivalih, likovnih šolah in akademijah po vsej regiji, celo na podeželju. Razen izjemoma so vodilo programske selekcije tematike, povezane s kontekstom samega predvajanja. Filme in videe redno spremljajo fotografske razstave, performansi, flipbooki, zvočne stvaritve, literarna branja in nastopi igralcev. Transat Vidéo pripravi vsako leto tudi vrsto razstav ter nastopa v vlogi koproducenta instalacij in videov. Brent Klinkum kot član žirij gostuje na mnogih mednarodnih festivalih filmske in medijske umetnosti, je član diplomskih komisij likovnih akademij (Le Fresnoy, École Sup de l’image Angoulème) in sodeluje pri programskih selekcijah različnih festivalov. Od leta 2004 je tudi član oddelka za nove medije Centra Georges Pompidou v Parizu. Kot kustos razstav in avdiovizualnih programov deluje in gostuje na Dunaju, v Parizu, Caenu, Zürichu, Amienu, Bruslju, Berlinu, Zagrebu … in Ljubljani.
Z retrospektivo Radikalna raziskovanja prihaja v Kinoteko tudi sveže natisnjen zbornik esejev o avstrijski filmski avantgardi Film Unframed – A History of Austrian Avant-Garde Cinema urednika Petra Tscherkasskyja, v sozaložništvu Avstrijske kinoteke (Österreichische Filmmuseum), Synema in sixpackfilm.
film unframed: zgodovina avstrijskega avantgardnega filma
Edinstven prispevek avstrijskega avantgardnega filma svetovni kinematografiji je splošno priznano dejstvo. In vendar nimamo v angleškem jeziku niti ene knjige, posvečene njegovemu zgodovinskemu in estetskemu razvoju. Prav to vrzel želimo zapolniti z obsežno publikacijo, katere jedro tvori izčrpen, s primeri bogato ilustriran pregled pretekle in sodobne produkcije avstrijskega avantgardnega filma. Pregledno besedilo urednika te knjige, Petra Tscherkasskyja, pospremi zbirka esejev izpod peres mednarodne zasedbe priznanih filmskih mislecev, ki se osredotočajo na delo posameznih avtorjev in njihovo ustvarjanje hkrati umeščajo v širši kontekst. K polnejšemu razumevanju teh temeljnih del prispevajo ponatisi in faksimili besedil, ki so pomemben del avstrijske avantgarde in prispevek k njenemu razumevanju. Knjiga služi tudi kot priročno referenčno gradivo, saj vsebuje kratke biografije in popolne filmografije obravnavanih avtorjev, pa tudi obsežno in natančno bibliografijo. Njen izid bo pospremila izdaja DVD-ja z osrednjimi deli avstrijske avantgarde, ki je namenjen tako ljubiteljem filma in umetnosti kot profesorjem, študentom, kuratorjem in novinarski stroki. Zbornik avstrijskega avantgardnega filma naj spodbudi in obogati razumevanje ter užitek ob enem najmočnejših in najvplivnejših sodobnih vrelcev inovativnega filma na svetu.
Neodvisni film v Avstriji cveti že več kot pol stoletja. Kaj je na tej geografski točki spodbudilo rojstvo filma kot radikalne umetniške forme, pa lahko deloma osvetlijo družbene okoliščine v Avstriji po letu 1945. Ob koncu 2. svetovne vojne je bila država skupaj s svojimi umetniki in ustvarjalci odrezana od sveta, od mednarodne javnosti; avstrijska družbena in kulturna atmosfera je bila še vedno pod vplivom nacionalsocializma. Takšno reakcionarno ozračje je spodbudilo naglo oblikovanje peščice intelektualnih žarišč, okoli katerih so se zbirali umetniki porajajoče se kontrakulture, slikarji, glasbeniki, pesniki in literati, kiparji ter – filmarji. Radikalizem avstrijske umetnosti, ki je v tem času nastajala, je bil neposredna reakcija na takratni intelektualni provincializem in ozkomiselnost. V tesni interakciji in pod vplivom umetnikov, ki so se po represiji nacizma zdaj vehementno vračali v svoje ustvarjalne arene in vstopali v sodobnost, se je v zgodnjih 50-ih letih oblikovala tudi radikalna oblika filmske ustvarjalnosti. Novi slog se je osvobodil nesporne in neizogibne standardizacije, ki je dotlej obvladovala filmsko produkcijo. Pomenil je preboj na estetskem in filmsko-filozofskem področju. Začela se je vzpostavljati nova umetniška tradicija, ki kot razvejeno področje analogne in filmske produkcije uspeva še danes.
Knjiga nagovarja mednarodno publiko, ki morda pozna nekatera od obravnavanih del, bržkone pa ni seznanjena s specifičnimi okoliščinami njihovega nastanka in splošnega konteksta umetniške tradicije, v kateri so se porajala. Perspektivo domačih, avstrijskih poznavalcev (Tscherkassky o Kubelki in Ernstu Schmidtu jr., Stefan Grissemann o predhodnikih (W. Kudrnofsky, K. Steinwendner, H. Vesely) in Kurtu Krenu, Maya McKechneay o Marii Lassnig, Barbara Pichler o novi generaciji …) dopolnjujejo besedila priznanih mednarodnih avtorjev (Jonathan Rosenbaum o Lisl Ponger, Maureen Turim o Petru Tscherkasskyju in VALIE EXPORT, Steve Anker o Martinu Arnoldu, Livio Belloï o Gustavu Deutschu, Bert Rebhandl o Dietmarju Brehmu, Christa Bluemlinger o Mari Mattuschka in drugi).
Peter Tscherkassky
(prevedla Maša Peče)
Peter Tscherkassky je začel snemati filme leta 1979 in danes velja za enega najbolj priznanih in kritiško cenjenih filmskih umetnikov na svetu. Za svoje delo je prejel že več kot 45 nagrad, nazadnje nagrado za najboljši kratkometražec festivala v Benetkah leta 2010 za film Coming Attractions. Tscherkassky je leta 1986 doktoriral na področju filozofije z disertacijo na temo estetike avantgardnega filma, naslovljeno Film kot umetnost – h kritični estetiki kinematografije. Od leta 1984 neprekinjeno ustvarja in objavlja eseje ter članke o zgodovini in teoriji filmske avantgarde. Je tudi urednik edine publikacije, posvečene delu in misli Petra Kubelke v nemškem jeziku (P. Tscherkassky in G. Jutz (ur.), Peter Kubelka, Dunaj, 1995). Od leta 1988 predava zgodovino in estetiko avantgardnega filma na številnih umetniških akademijah. V Avstriji in na tujem je organiziral vrsto obsežnih filmskih festivalov in kuriral mnoge retrospektive. Leta 1991 je skupaj z Brigitto Burger-Utzer in Martinom Arnoldom ustanovil neodvisno distribucijsko hišo sixpackfilm.
Ob priložnosti retrospektive se nam bodo v Ljubljani pridružili direktorica distribucijske hiše sixpackfilm Brigitta Burger-Utzer, kurator retrospektive Brent Klinkum, organizator retrospektive Gerald Weber ter priznana filmska avtorja Josef Dabernig in Michaela Grill.
programski sklopi
(1) Akcija!, torek, 13. 3., ob 20.00
(2) Kompaktne forme, torek, 13. 3., ob 22.00
(3) Povratek k filmu, sreda, 14. 3., ob 20.00
(4) Vsakdan, sreda, 14. 3., ob 22.00
(7) Začudenje, četrtek, 15. 3., ob 20.00
(8) Pretek časa, četrtek, 15. 3., ob 22.00
(5) Od A do Ž in nazaj, petek, 16. 3., ob 20.00
(6) Here’s Looking at You, petek, 16. 3., ob 22.00
(9) Čigava realnost?, sobota, 17. 3., ob 20.00
(10) Pri sosedih, sobota, 17. 3., ob 22.00
Glej koledar za več informacij o programu.
