VABILO
GALERIJA Šivčeva hiša Radovljica
KLEMENTINA GOLIJA , Pregledna razstava SLIKE 2010-2021
KLEMENTINA GOLIJA se je rodila na Jesenicah. Slikarstvo je študirala na Accademia di Belle Arti di Brera v Milanu, kjer je leta 1990 pri profesorjih Glaucu Baruzziju in Giuseppeju Maraniellu tudi diplomirala. Magistrski študij grafike je zaključila na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Lojzetu Logarju (1993) in magistrski študij slikarstva pri prof. Gustavu Gnamušu (1995) na isti akademiji. Za njen nadaljnji umetniški razvoj sta bili pomembni zlasti študijski bivanji v Bostonu in New Yorku v letu 1990 ter dvomesečno bivanje v Cité Internationale des Arts v Parizu jeseni 1995.
Klementina Golija je doslej imela 121 samostojnih razstav in je sodelovala na več kot 316 skupinskih predstavitvah doma in v tujini. Za svoje delo je prejela 16 nacionalnih priznanj in eno mednarodno nagrado.
Leta 2016 ji je Univerza v Ljubljani podelila priznanje pomembnih umetniških del, v letu 2017 pa je na Univerzi v Ljubljani pridobila naziv docentka za področje slikarstva.
Od leta 1990 je članica Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov. Bila je pobudnica in dolgoletna predsednica Bienala mesta Kranj ter Bienala risbe in slike v prostoru Alpe Jadran.
Slikarske kompozicije Klementine Golija so nastale predvsem iz avtoričine notranje izkušnje, čutenja in čustvovanja. Slike so avtonomni umetniški svetovi, saj je slikarka v ospredje vedno postavljala intuitivno
spodbujene oblike, simbole in vzorce. Da lahko govorimo o kontemplativnem tipu umetnice, opozarjajo omenjene horizontale. Prostorski koncepti kompozicij, ki so osrediščene z jedrom, imajo izrazito introvertiran značaj, kar lahko posredno povežemo s slikarkino osredotočenostjo na lastni notranji svet. Med osrednjimi ikonografskimi sestavinami je mandorla oziroma notranje oko. Na introspektivno zasnovo, ki jo slikarka želi vzpostaviti s konstelacijo likovnih postopkov, opozarja tudi prostorska globina (vtis, da naš pogled lahko seže v neskončnost), ki je najbolj intenzivna v sredini kompozicije – po slikarkinih besedah so zasnovane kot
»pogled navznoter«, torej kot poglobitev in potovanje vase, po lastni notranjosti. Krožne oblike, ki spominjajo na prstni odtis, si lahko razlagamo tudi kot likovni labirint. V zgornjem delu kompozicij slikarka včasih s tanko barvno linijo začrta večje, jasno koncipirane geometrijske oblike, ki s svojo racionalno zasnovo opozarjajo na večnostna razmerja v svetu.
ddr. Damir Globočnik
Tekst iz monografije Več kot pogled, 2010-2020
