Na prvo nedeljo v mesecu februarju v Narodnem muzeju Slovenije pripravljamo vodeni ogled, prilagojen gluhoslepim. S kustosinjo Teo Černe si bodo ogledali izbrane dvorane in znamenite predmete na razstavi Zgodbe s stičišča svetov.
Na slovenski kulturni praznik sta vstop v muzej in ogled vseh razstav brezplačna. Muzejske publikacije, starejše od 6 mesecev, bodo v muzejski trgovini na voljo z 20-odstotnim popustom.
Arheologi Narodnega muzeja Slovenije smo v zadnjih letih raziskovali več najdišč s konca prazgodovine in začetka rimske dobe. Prišli smo do novih spoznanj o delovanju rimske vojske in usodi predrimskega prebivalstva. O izsledkih se bomo pogovorili ob predstavitvi in ogledu eksponatov na stalni arheološki razstavi Zgodbe s stičišča svetov.
Josip Pangerc je za sabo pustil izjemno duhovno in materialno sled: ta vsestranski politik, podjetnik in umetnik je med letoma 1901 in 1914 kar štiri mandate županoval v Dolini pri Trstu. Po prevzemu funkcije je nemudoma uvedel uradovanje izključno v slovenskem jeziku.
Porečanka (italijansko Parenzana) je ime nekdanje ozkotirne železniške proge med Trstom in Porečem, ki je obratovala med letoma 1902 in 1935. Širina tira Porečanke je bila 760 mm – prav nenavadna, saj bi pričakovali tri četrt metra, tako kot pri nekaterih ozkotirnicah v Nemčiji in Italiji. Kako je le prišlo do tako nenavadne mere?
S priložnostno razstavo obeležujemo 150. obletnico rojstva dr. Viktorja Murnika – Ata (1874–1964), očeta slovenske telesne kulture in reformatorja slovenskega sokolstva. Z ustanovitvijo vaditeljskega zbora v Ljubljanskem sokolu leta 1896 je Murnik začel načrtno izobraževati vaditelje na področju telesne kulture, leta 1898 je postavil ženski vaditeljski zbor in omogočil ženskam enakopravno delovanje.
Razstava skozi osebno in družinsko zgodbo Josipa Pangerca (1868–1925), dolgoletnega deželnega poslanca, odbornika in nadžupana iz Doline pri Trstu, osvetljuje vlogo Slovencev v Trstu in njegovi okolici v obdobju modernizacije. Josip Pangerc bil pomembna osebnost svoje dobe, ki je aktivno prispevala k družbenemu in kulturnemu življenju Slovencev v Trstu in njegovi okolici.
V prvih januarskih dneh se bomo spomnili, da je pred štiridesetimi leti preminil arheolog in vsestranski muzejski delavec Rajko Ložar. V Narodnem muzeju Slovenije je bilo njegovo prvo delovno mesto (1928).
Tamburica je ljudski instrument, značilen za Balkan in Panonsko kotlino. Predhodnico tamburice lahko najdemo v Perziji in Centralni Aziji. Iz tega lutnjastega instrumenta z dolgim vratom se je razvila vrsta drugih brenkal – v Rusiji balalajka, v Španiji kitara, v Italiji mandolina, na Balkanu pa tamburica.
