Zadnjo soboto pred državnim tekmovanjem s področja zgodovine za osnovnošolce, razpisujemo brezplačni vodeni ogled po razstavi Srednjeveške zgodbe s stičišča svetov, kjer bomo na zanimiv način predstavili različne aspekte vsakdanjega življenja v visokem in poznem srednjem veku.
Prva nedelja v mesecu marcu v Narodnem muzeju Slovenije je namenjena odraslim z intelektualnim primanjkljajem. Udeleženci si bodo s kustosinjo Teo Černe ogledali znamenite predmete na razstavi Zgodbe s stičišča svetov. Spoznali bodo svetovno zanimivost – najstarejše glasbilo na svetu neandertalčevo piščal ter čudovito situlo z Vač.
Narodni muzej Slovenije se pridružuje akciji ŠOU Ljubljana v okviru Meseca kulture 2025 in omogoča brezplačen individualni ogled razstav vsem študentkam in študentom v prvem tednu marca 2025.
Na delavnici bomo na igriv način spoznavali nakit iz preteklih obdobij, primerjali različne materiale za izdelavo in spoznavali njegov pomen. Ogledali si bomo njegovo priljubljenost pri zvezdnikih in se poigrali z lastnimi kreacijami. Ob obilici smeha in zabave se bomo tudi sami odeli v pisane oblike, narejene po navdihu in domišljiji.
Josip Pangerc je za sabo pustil izjemno duhovno in materialno sled: ta vsestranski politik, podjetnik in umetnik je med letoma 1901 in 1914 kar štiri mandate županoval v Dolini pri Trstu. Po prevzemu funkcije je nemudoma uvedel uradovanje izključno v slovenskem jeziku.
Muzejski predmeti so pogosto povezani z vonji, ki odražajo njihovo preteklo uporabo ali morda konservatorske posege, lahko pa »preprosto« odražajo njihovo razgradnjo. Zato so muzeji danes pomembne ustanove za predstavljanje vohalne dediščine.
Sobota in nedelja, 15. in 16. marec,
10.00–18.00, Muzejska
Sobota in nedelja, 22. in 23. marec, 10.00–18.00, Muzejska
Matej Hreščak in Iztok Močevnik OD PAPIRJA DO KNJIGE Knjigoveška delavnica za odrasle
in mladino od 15. leta dalje
Udeleženci štiridnevne delavnice se bodo spoznali z osnovami knjigoveštva, obrti, ki počasi tone v pozabo. Po ogledu različnih vrst vezav iz minulih obdobij si bo vsak izdelal svojo lastno knjigo! Med delom bomo osvojili vse osnovne postopke pri nastajanju knjige: od zgibanja pol in šivanja do končnega izdelka.
Pridružite se nam na vznemirljivem potovanju v preteklost in odkrijte, kako so nekdaj telovadili! Skupaj bomo odkrivali telovadne izzive dr. Viktorja Murnika, zavihali rokave in se tudi sami preizkusili v nekaj preprostih, a zabavnih telovadnih izzivih. Se vidimo v muzejski telovadnici!
Kratkemu vodenemu ogledu razstave Slovenec sem – in kdo je več?! Dr. Viktor Murnik bo sledila dinamična 1,5-urna vadba za spodnji in zgornji del telesa, ki jo bo vodila Nina Strojnik, diplomirana kineziologinja in mednarodno uveljavljena vaditeljica. S pomočjo vaj z lastno težo bomo okrepili spodnji in zgornji del telesa, izboljšali mobilnost celega telesa in povečali gibljivost.
Dr. Viktor Murnik (1874–1964), telovadec in športni vaditelj, pa tudi pravnik, založnik, znanstvenik in pisec, je izredno vplival na razvoj slovenske telesne kulture. V Ljubljanskem sokolu je ustanovil moški vaditeljski zbor in nato še ženskega. Dal je pobudo za ustanovitev Slovenske sokolske zveze, slovenske sokole je včlanil v Mednarodno telovadno zvezo in jim tako utrl pot na tekmovanja na svetovni ravni.
S priložnostno razstavo obeležujemo 150. obletnico rojstva dr. Viktorja Murnika – Ata (1874–1964), očeta slovenske telesne kulture in reformatorja slovenskega sokolstva. Z ustanovitvijo vaditeljskega zbora v Ljubljanskem sokolu leta 1896 je Murnik začel načrtno izobraževati vaditelje na področju telesne kulture, leta 1898 je postavil ženski vaditeljski zbor in omogočil ženskam enakopravno delovanje.
Razstava skozi osebno in družinsko zgodbo Josipa Pangerca (1868–1925), dolgoletnega deželnega poslanca, odbornika in nadžupana iz Doline pri Trstu, osvetljuje vlogo Slovencev v Trstu in njegovi okolici v obdobju modernizacije. Josip Pangerc bil pomembna osebnost svoje dobe, ki je aktivno prispevala k družbenemu in kulturnemu življenju Slovencev v Trstu in njegovi okolici.
Tamburica je ljudski instrument, značilen za Balkan in Panonsko kotlino. Predhodnico tamburice lahko najdemo v Perziji in Centralni Aziji. Iz tega lutnjastega instrumenta z dolgim vratom se je razvila vrsta drugih brenkal – v Rusiji balalajka, v Španiji kitara, v Italiji mandolina, na Balkanu pa tamburica.
