Udeleženci delavnice se bodo spoznali z osnovami knjigoveštva, obrti, ki počasi tone v pozabo. Po ogledu različnih vrst vezav iz minulih obdobij si bo vsak izdelal svojo lastno knjigo! Med delom bomo osvojili vse osnovne postopke pri nastajanju knjige: od zgibanja pol in šivanja do končnega izdelka. Znanje z delavnice bo uporabno tudi za morebitne nadaljnje knjigoveške podvige doma.
Štiridnevna delavnica je primerna za odrasle in mladino od 15. leta dalje.
Strokovnjaki nas bodo seznanili s postopki na predmetu od trenutka, ko pridejo v muzej, do trenutka, ko so pospravljeni v razstavno vitrino. Posebna vrednost programa je ogled delovnih prostorov in pripomočkov, pogovor s strokovnjaki ter možnost opazovanja zaposlenih pri njihovem delu. Sodelujoči si bodo ogledali restavratorske delavnice v Narodnem muzeju Slovenije na Muzejski ulici.
Predavateljica bo predstavila vsebino, materialno podobo, zgodovino, pomen in avtorja Piranskega kodeksa De summa totius orbis, ki ga hrani Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran.
Kako dišijo knjige, koliko prahu se nabere v več kot 300 letih in kaj vse se skriva za platnicami 500 let starih knjig? Kaj so frančiškani brali, o čem so razmišljali, ko so hodili po poteh (slovenskih) ljudi, kakšno znanje so delili?
Prešerniana je zbirka rokopisnega in dokumentarnega gradiva, povezana z življenjem in delom Franceta Prešerna. Del Prešerniane hrani tudi Narodni muzej Slovenije. To gradivo je v muzej prišlo v različnih obdobjih in na različne načine.
Zgodba o svobodnih gospodih Žovneških, poznejših grofih in knezih Celjskih, je zgodba o najpomembnejši plemiški rodbini, ki je imela svoje matične posesti in sedež na današnjem slovenskem ozemlju.
Kakšno je bilo vsakdanje življenje v srednjeveškem trgu Gutenwerdu? Kakšna je bila usoda naselbine, potem ko so jo leta 1473 napadli Turki? Kako so jo po 500 letih odkrili arheologi in kaj vse so tam izkopali?
Srednjeveški trg Gutenwerd (danes Otok pri Dobravi na Dolenjskem) je bil povezan z bavarsko škofijo Freising. Na razstavi bo predstavljen v okviru srednjeveške pokrajine ob Krki in dežele Kranjske, pa tudi v mejnem prostoru med nemškim cesarstvom in ogrsko državo, kamor so pogosto vpadali osmanski Turki.
Deset najimenitnejših: Pisni in dokumentarni pomniki slovenske kulture in zgodovine
Dragocena dokumentarna dediščina, ki je bila leta 2022 uvrščena na slovensko Nacionalno listo UNESCO Spomin sveta, bo kmalu z izvirniki na ogled v Narodnem muzeju Slovenije. Med njimi so serija listin grofov Celjskih, Prešerniana, Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja in Taboriščni tarok Borisa Kobeta.
