Kaj vse se skriva v dvestoletni knjižnici Narodnega muzeja Slovenije?
Poleg drugih dragocenosti knjižnica hrani izvod Biblije v prevodu Jurija Dalmatina, pismo Franceta Prešerna njegovim staršem ter znamenito Slavo vojvodine Kranjske.
Uveljavitev novih orodij v arheologiji, kot so geografski informacijski sistemi in daljinsko zaznavanje, je tudi na Iberskem polotoku omogočila zgovoren nabor podatkov, ki jih lahko povežemo z delovanjem rimske vojske.
Pridružite se soavtorici razstave Katji Špec, ki bo predstavila srednjeveško naselbino ob reki Krki, v mejnem prostoru med nemškim cesarstvom in ogrsko državo, kamor so pogosto vpadali osmanski Turki. Raznovrstne arheološke najdbe, zgodovinske dokumente in upodobitve iz sočasnih likovnih virov na razstavi dopolnjujejo replike predmetov, rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, kovača, usnjarja in peka ter dveh tržnih stojnic.
Vabimo vas na tridnevno delavnico prostoročnega oblikovanja glinenih posod pod vodstvom Igorja Ravbarja. Za navdih nam bodo posode in predmeti iz bogatih arheoloških zbirk, vse od izuma prvih žganih posod v mlajši kameni dobi.
Na dvodnevni delavnici bomo spoznali jedi in prehranjevalne navade srednjeveškega prebivalstva v 15. stoletju. Veliko podatkov o tem zanimivem vidiku življenja ponujajo arheološki in zgodovinski viri, med katerimi izstopajo zapisi Pavla Santonina.
Kakšno je bilo vsakdanje življenje v srednjeveškem trgu Gutenwerdu? Kakšna je bila usoda naselbine, potem ko so jo leta 1473 napadli Turki? Kako so jo po 500 letih odkrili arheologi in kaj vse so tam izkopali?
Srednjeveški trg Gutenwerd (danes Otok pri Dobravi na Dolenjskem) je na razstavi predstavljen v okviru srednjeveške pokrajine ob Krki in dežele Kranjske, pa tudi v mejnem prostoru med nemškim cesarstvom in ogrsko državo, kamor so pogosto vpadali osmanski Turki.
Izgubljena antična figurica Izide, ki sta jo nekoč darovala njena častilka ali častilec na železnodobnem svetišču Berlotov rob na Šentviški planoti, se je vrnila s pomočjo umetniškega navdiha akad. kiparja Boštjana Kavčiča.
Najprej se je vrnila na avtorjevo rodno Tolminsko, nadaljevala pot po Soči in do Kopra, kjer se je ustavila v Pokrajinskem muzeju, nato je odplula daleč preko morja na jug v svoj izvirni mitski kraj ob reki Nil.
Vljudno vas vabimo na obisk romantičnega gradu Snežnik!
Ogledi potekajo od torka do nedelje vsako polno uro od 11. do 15. ure (zadnji ogled ob 15. uri). Ob ponedeljkih je grad zaprt. Sprejel vas bo grajski vodnik, saj so ogledi mogoči samo v njegovem spremstvu. V času porok je ogled muzeja prirejen.
Priporočamo predhodne najave (za skupine je najava obvezna): T. 01/705 78 14, E. grad.sneznik@nms.si Najave potrjujemo od ponedeljka do petka.
