Drage bralke, dragi bralci, kaj vam pomenijo knjige? Lahko nam pišete na: [email protected]
Včeraj sem obiskal psihiatrinjo, specialistko za pomoč svojcem samomorilcev. Želel sem se pogovoriti o Branetu in njegovi nenadni odločitvi, da si vzame življenje.
Sprašuje me, ali je kdo od mojih bližnjih ali daljnih delal samomor. Malce jo skrbi zame. Normalno. Razumem in sprejmem. Ko ji povem, kaj vse sva se že zmenila z življenjem, ji malce odleže. Nadaljujeva o Branetu in mnogih drugih umetnikih, ki so se odločili za samomor. Omenim ji Jožeta Javorška, ki se je v svoji knjigi Kako je mogoče, spopadel z demonom, ki je v smrt pahnil svojega sina. Ni še brala, a jo zanima. Kar je dobro. Javoršek je pošteno kopal po Slovencih in si zato nakopal marsikaterega sovražnika. No, ne le zato.
Zraven je bila tudi politika in seveda kariera, torej osebne koristi. Tu pa se tako konča vsaka dialektika. Kakor koli že, hotel je razumeti zakaj in bil pri tem neizprosen, tako po slovensko neizprosen. A ne v smeri pozabljanja, temveč opominjanja in kaznovanja. Bil je besen in tega ni skrival. Hotel je krivce, za vsako ceno. In jih tudi našel.
Enega od razlogov, zakaj smo imeli Slovenci takrat enega največjih odstotkov samomorov na svetu, je videl v strahu pred dolžnostmi, ki jih imajo starši do otrok. Ta naj bi se po njegovem zalezel v vse plasti prebivalstva. In še nekaj sem si zapomnil iz njegovega pisanja, nekaj, kar me je še posebej zadelo, tudi v povezavi z Branetom. Javoršek namreč citira Montherlanta, ki je bil prepričan, da imajo matere zaničevanja vreden vpliv na otroke.
(Esad Babačić: Balkonci, Litera, 2023)
Drage bralke, dragi bralci, prijetno branje in razmišljanje. Podajte se na potovanje Balkonci, izpod peresa uveljavljenega pesnika Esada Babačića.
Gre za prvi Babačićev roman, na katerega smo čakali dve desetletji. Tako je povedala uveljavljena pisateljica in urednica Založbe Litera, Gabriela Babnik.
