KONCERT MLADIH SLOVENSKIH PEVCEV

0
177

MARJETKA LUZNIK sopran

LUCAS SOMOZA OSTERC bariton

TANJA ŠTERMAN in VLADIMIR MLINARIČ klavir

 

Ponedeljek, 21. marec 2016, 19.30

Ljubljana, Viteška dvorana v Križankah

 

Vstop prost!

 

Program:

 

IVAN GRBEC (1889–1966)

Zaljubilo se je sonce (Oton Župančič)

Pismo (Oton Župančič)

 

ANTON LAJOVIC (1878–1960)

Večer (Oton Župančič)

Pesem o tkalcu (Robert Burns – Oton Župančič)

 

JOSIP PAVČIČ (1870–1949)

Uspavanka (Oton Župančič)

 

ANTONIN DVOŘAK (1841–1904)

Dobru noc / Lahko noč, op. 73, št. 1 (slovaški narodni napev)

 

MILAN PREBANDA (1907–1979)

Dvije pjesme po načinu bosanskog folklore / Dve pesmi na bosanske ljudske napeve:
            Niz bašču / Na vrtu (sarajevska sevdalinka)

            Mila nane / Draga babica (sarajevska sevdalinka)

 

SERGEJ RAHMANINOV (1873–1943)

Zdjes horošo, op. 21, št. 7 (Glafira Adolfovna Galina)

Ne poj, krasavica, op. 4, št. 4 (Aleksander Sergejevič Puškin)

 

CIRIL KREN (1921–2007)

Spominčice (Simon Gregorčič)

 

PAVEL ŠIVIC (1908–1995)

O, saj ni smrti (Srečko Kosovel)

 

SLAVKO OSTERC (1895–1941)

Slavec (Fran Žgur)

Ni te na vrtu več (Oton Župančič)

Biba leze (Danilo Gorinšek)

 

 

OTTORINO RESPIGHI (1879–1936)

Notte, P. 97, št. 1 (Ada Negri)

Bella porta di rubini, P. 71 (Anonymus)

Stornellatrice (Zangarini, Donini)

 

REYNALDO HAHN (1874–1947)

L´énamourée (Théodore de Banville)

 

MAURICE RAVEL (1875-1937)

Don Quichotte à Dulcinée (Paul Morand):

Chanson romanesque

Chanson épique

Chanson à boire

 

 

SOPRANISTKA MARJETKA LUZNIK je na Deželnem konservatoriju za glasbo v Celovcu študirala pri prof. Hiromi Klebel in leta 2015 z odliko diplomirala v razredu prof. Francke Šenk. Izpopolnjevala se je na seminarjih K. Stoyanove, B. Fink, B. Jernejčič Fürst, A. Kirchschlager in R. Hangler. Od leta 2011 koncertira z baročnim komornim ansamblom Musica nucis. Z baročnim ansamblom Deželnega konservatorija v Celovcu je nastopila na matineji za avstrijski radio ORF. Leta 2012 je pela na gradu Hochosterwitz (Avstrija) v sklopu klasičnih grajskih koncertov, leta 2013 pa je bila poleg tenorista Janeza Lotriča solistka v kantati Avgusta Ipavca Skrivnost rož v gorah na državni proslavi ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarizmov v Kobaridu. Je varovanka Fundacije Yehudi Menuhin. Redno sodeluje s pianistko Tanjo Šterman in slovaškim harmonikašem Janom Kubišem. Od  septembra 2015 je solopevska pedagoginja na Glasbeni šoli Nova Gorica. V okviru Opernega studia v Celovcu se pripravlja na izvedbo glavne ženske vloge (Infantin) v operi Zwerg A. Zemlinskega.

 

PIANISTKA TANJA ŠTERMAN je leta 1995 diplomirala na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak. Po diplomi se je dve leti izpopolnjevala na Visoki šoli za glasbo v Budimpešti, leta 2001 pa je zaključila podiplomski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom prof. Dubravke Tomšič Srebotnjak. Svoje znanje je izpopolnjevala tudi na mednarodnih mojstrskih tečajih pri znanih profesorjih. Za seboj ima številne samostojne recitale in komorne koncerte. Kot solistka je nastopala z orkestrom Slovenske filharmonije in s Komornim orkestrom iz Padove. Zaposlena je kot umetniška sodelavka na Akademiji za glasbo v Ljubljani.

 

BARITONIST LUCAS SOMOZA OSTERC je leta 2010 diplomiral na Instituto Superior de Arte del Teatro Colón. Med leti 2007 in 2010 je študiral samospev in oratorijsko glasbo pri Guillermu Opitzu. Leta 2008 je debitiral kot Mercutio (Gounod, Romeo in Julija) z ansamblom Juventus Lyrica v Teatro Avenida v Buenos Airesu. V naslednjih letih je pel skupaj s tem ansamblom in z Buenos Aires Lírica ter sodeloval pri produkcijah Beethovnevo opere Fidelio, Puccinijeve Madam Butterfly, Purcellove The Fairy Queen in Donizettijeve Belisario. Izpopolnjeval se je pri Teresi Bergenza, Bredi Zakotnik, Raúlu Giménezu, Marcosu Finku. Na Dubravniških poletnih igrah se je predstavil z vlogo Guglielma  (Mozart, Cosi fan tutte), v Bad Wildbadu pa je nastopil v Rossinijevi operi Il viaggio a Reims. Nedavno je pel Moralesa v Bizejevi operi Carmen v SNG Opera in balet Ljubljana in kot solist v Faurejevem Rekvijemu v Slovenski filharmoniji skupaj s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Z BBC Philharmonic je snemal Estance Alberta Ginastera za Chandos Records in leta 2015 sodeloval tudi z BBC National Orchestra of Wales.

 

PIANIST VLADIMIR MLINARIĆ je študiral v Ljubljani, v razredu prof. Zdenke Novak, izpopolnjeval pa na Dunaju, v razredu znamenitega L. Brumberga ter na mojstrskih tečajih pri prof. A. Valdmi, K. Boginu, L. Hallmann-Russell idr. Velik vpliv  na njegov umetniški razvoj je imela prof. Breda Zakotnik, pri kateri je študiral interpretacijo lieda. Kot solist ali v različnih komornih zasedbah je igral v večjih evropskih središčih (Pariz, München, Torino, Milano, Firenze, Dunaj, Edinburgh, Bruxelles…), v ZDA (Washington, Cleveland, Mobile…), v Kanadi, Čilu, na Kitajskem in v Rusiji. Redno nastopa na mednarodnih festivalih (Santander, Ljubljanski festival, Ohrid, Europamusicale, Al Bustan…). Sodeloval je z znanimi umetniki (Pierre Amoyal, Nurit Pacht, Igor Gavriš, Kurt Widmer, Marcos in Bernarda Fink, Mirjam Kalin, Alessandro Svab, Jasminka Stančul, Barbara Bonney idr.). Od ustanovitve leta 1994 je član tria Luwigana in v tej vlogi tudi dobitnik Betettove in Župančičeve nagrade. Izvaja tudi moderno glasbo, krstil je nove skladbe I. Petrića, T. Sveteta, B. Leskovica, P. Ramovša in drugih. Strokovna kritika ga ocenjuje kot prefinjenega interpreta, ki v sebi združuje akademizem in fantazijo ter ambicijo in ljubezen do glasbe. O njegovih izvedbah pišejo, da so precizne in pregledne, o njegovem stilu, da je diskreten in nevsiljiv. Od leta 2002 deluje na ljubljanski Akademiji za glasbo kot profesor klavirja, v letih 2009-2011 pa je korepetitor za solopetje poučeval tudi na Mozarteumu v Salzburgu. Redno vodi seminarje v Sloveniji, Avstriji in na Hrvaškem.

 

 

Soorganizatorja koncerta sta Glasbena matica Ljubljana in Festival Ljubljana.

Koncertni cikel samospevov Glasbene matice Ljubljana sofinancirata

Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.