stojalo si postavil na balkon
/oboževal si svetlobo z zahoda/
srajca popacana z barvami
je kot impresionistična slika
tvorila kontrast zamolklemu gozdu
breze v daljavi so v vejah
šepetale pesem o izgubljenem slikarju
nervozno vrtenje palete
mrzlično mešanje barv
/z nobeno nisi bil zadovoljen/
segala sem ti do pasu
naslikane breze so bile visoko nad mano
pokončne
vitke
nedosegljive
/čudovite/
še danes jih vidim
in čakam da bodo izstopile s slike
lahko slišim njihovo šepetanje
čutim trepet nežnih lističev
prijela bi te za roko
povedala bi ti da si čudovit
povedala bi ti da si dovolj
povedala bi ti da si zame ustvaril
PRAVLJICO
