Danes se bom tuširala,
saj zmanjkuje vode,
da bi skuhala špagete,
ki so fantom bolj všeč,
kot pa široke rjave hlače
v eseju, ki ga ravno pišem
in je itak vse brez zveze,
ko na poti skozi gozd
razčešem gosto dlako psa
in ga prepričujem v celibat,
drugače bom brez kondicije
popoldne preživela v horizontali
s prstom na ekranu,
ker je življenje tako zapleteno,
da me ubija njegova enostavnost
in po moje sploh ni res,
da je resnica
nekaj resnično doživetega.
Zdaj grem.
Da svojim frendom vse povem.
Saj smem?
