Zakaj ne bi sanjala o bližini in pripadnosti,
še vedno se spomnim miline občutja,
ki se razlije skozi žile vse do lasnih konic.
Zakaj ne bi sanjala o toplini in dotikih,
ki vznemirjajo kožo in božajo prstne blazinice,
da začutiš krč v drobovju.
Zakaj ne bi sanjala o predajanju, o smehu in globini besed,
ki se zlivajo v moje misli, da lahko miže ležim
med toplimi spomini in voham pripadnost.
Zakaj ne bi sanjala o miru in izpolnjenosti
po dolgi poti navkreber, ko pogled z vrha odpira
neskončnost pozabljenih občutij, ki dajejo smisel tej poti.
Zakaj ne bi sanjala?
