V Učnem centru – Centru za vseživljenjsko učenje Mestne knjižnice Izola je v oktobru na ogled fotografska razstava Logistika skozi objektiv, prva samostojna fotografska razstava Izolanke Katerine Koprivec. Avtorica, ki je po poklicu profesorica logistike, je v njej združila dve svoji veliki zanimanji: logistiko in fotografijo. Avtorico smo povabili k pogovoru, da nam zaupa, kako je razstava nastajala in na kakšen način je v njej združila dve svoji veliki zanimanji.
MKI: Kako se je rodila ideja, da logistiko predstavite skozi fotografski objektiv? Zakaj ste se odločili, da za svojo prvo razstavo izberete prav tematiko logistike?
Katerina: Že vrsto let se ljubiteljsko ukvarjam s fotografijo. Živim in delam v obmorskih mestih in redkokdaj se zgodi, da ne bi šla mimo morja. To je moja prva razstava, ki je nastala po naključju zaradi šolskih obveznosti, in z veseljem sem razstavila prav del morske logistike.
MKI: Ste najprej logistka, ki fotografira, ali fotografinja, ki jo navdihuje logistika?
Katerina: Najprej so bili prizori morja in zahodi sonca, ki so me navdihovali pri fotografijah, še preden sem ubrala poklicno pot. Tokrat sem oboje preprosto združila.
MKI: Večina ljudi logistiko povezuje predvsem s prevozom blaga. Kaj ste želeli obiskovalcem pokazati, česar običajno ne opazimo?
Katerina: Izbrane fotografije sem dala po določenem zaporedju. Pod njimi je del zgodbice ali pravljice. Tisti, ki jo bo prebral, bo morda ujel ritem življenja.
MKI: Kaj lahko fotografija pove o logistiki, česar učbenik ne more?
Katerina: Fotografije so tisti delček knjige, ki marsikomu olajša učenje in si lažje predstavlja delovanje marsičesa.
MKI: Kako ste izbirali fotografije za razstavo?
Katerina: Uh, to pa je bil podvig. Ko imaš velikofotografij je ravno izbor tisti težji del. Ker je veliko motivov iz narave (predvsem povezanih s tramontano, burjo, zahodi in galebi), sem se proskušala fokusirati bolj na logističen vidik
MKI: Je med razstavljenimi fotografijami kakšna, ki vam je še posebej pri srcu? Zakaj?
Katerina: Ja, nisem mogla iz svoje kože. Kar nekaj sem jih »vštulila« v razstavo. To so fotografije na forexu, sončni zahod, galeb (enkrat bom pripravila razstavo z galebi 😊 ). To so moje barve, barve za dušo.
MKI: Na razstavi se prepletajo mirni prizori morja, fotografije nevihtnih razmer ter motivi ladij, pristanišč in prometne infrastrukture. Kaj vam pomenijo ti kontrasti in kaj vas pri teh prizorih najbolj pritegne? Kaj nam lahko razburkano morje sporoča o ranljivosti transportnih verig?
Katerina: Kontrast med mirnim in razburkanim morjem odraža življenje samo, saj se tudi v njem izmenjujeta spokojnost in nemir. Ladje, pristanišča in prometna infrastruktura me privlačijo kot prizori vsakdanjega utripa naših mest. Fotografije razburkanega morja pa nas opominjajo, da mora biti varnost vedno na prvem mestu, šele nato sledijo plovba, prevoz in dostava želenega izdelka.
MKI: Menite, da ljudje premalo razumemo, kako močno so naše vsakdanje dobrine odvisne od vremena, morja in transporta? Kako se po vašem mnenju ob tem spreminja odnos ljudi do pristanišč in pomorskega prometa?
Katerina: Vsekakor. Danes je tempo življenja zelo hiter, zato ljudje pogosto jemljemo za samoumevno, da bo pošiljka prispela ob predvidenem času. Redko pa pomislimo, koliko ljudi je vključenih v ta proces in kakšno pot mora izdelek prepotovati, da nas doseže pravočasno. Obenem opažam, da ljudje danes več pozornosti namenjamo naravi in vplivu človekovih dejavnosti na okolje, zato se spreminja tudi naš pogled na pristanišča in pomorski promet.
MKI: Kot profesorica logistike ste v vsakodnevnem stiku z mladimi. Kako dijaki sprejemajo logistiko? Kaj bi si želeli, da odnesejo od ogleda te razstave, in ali jim lahko takšna izkušnja pomaga pri razmisleku o poklicni poti? Kaj je po vašem mnenju največji izziv pri približevanju logistike mladim generacijam?
Katerina: Dijakom je logistika sprva pogosto abstrakten pojem, vendar jih hitro pritegne, ko jo povežem s konkretnimi primeri iz vsakdanjega življenja. Prav to bi si želela, da spoznajo tudi ob ogledu razstave; da je logistika pomemben del našega vsakdana in da nas spremlja na skoraj vsakem koraku. Takšna vizualna izkušnja lahko marsikoga spodbudi k razmisleku o poklicni poti, ki je prej morda sploh ni poznal. Največji izziv pri približevanju logistike mladim pa je pokazati, da je logistika prisotna povsod in da bo na tak ali drugačen način del skoraj vsakega poklica, za katerega se bodo odločili.
MKI: Kako se skozi fotografije kaže povezanost lokalnega okolja z mednarodnimi logističnimi tokovi in ali po vašem mnenju prebivalci ob morju dovolj cenimo pomen pristaniške dejavnosti za naše vsakdanje življenje?
Katerina: Fotografije pristanišč, kot sta Koper in Trst, prikazujejo, kako so lokalna okolja vpeta v globalne logistične verige, ki povezujejo ves svet. Skozi njih je jasno razvidno, da se lokalno in globalno nenehno prepletata ter vplivata drug na drugega. Menim, da prebivalci ob morju na splošno dobro razumemo in cenimo pomen pristaniške dejavnosti, saj se zavedamo njenega vpliva na gospodarstvo, oskrbo in vsakdanje življenje.
MKI: Kako dolgo se že ljubiteljsko ukvarjate s fotografijo, kaj vas pri fotografiranju najbolj navdušuje in ali vas bolj privlači načrtovano fotografiranje ali lovljenje spontanih trenutkov?
Katerina: Fotografija me privlači že od otroštva, intenzivneje pa se z njo ukvarjam približno zadnjih deset let, odkar sem si kupila fotoaparat in se skoraj vsak teden odpravim fotografirat. Najbolj me navdušujejo barviti prizori, ki jih ponuja narava in okolje. Pri fotografiranju me veliko bolj pritegnejo spontani trenutki kot načrtovani posnetki, saj se narava nenehno spreminja in prav v teh nepredvidljivih trenutkih pogosto nastanejo najzanimivejše fotografije.
MKI: Če bi morali razstavo povzeti v eni sami misli, kakšna bi bila?
Katerina: Resničen svet, ujet skozi barvit objektiv.
MKI: Kaj za vas osebno pomeni pogled na logistiko skozi objektiv?
Katerina: Zame je to način, da svoje poklicno znanje povežem z osebnim pogledom na svet.
MKI: Katera stvar, ki jo vsak dan uporabljamo, po vašem mnenju najbolje pokaže, kako nevidna in hkrati nepogrešljiva je logistika?
Katerina: Morda preprost izdelek na polici trgovine. Le redko kdo pomisli, koliko poti je prepotoval, preden je prišel do nas.
E.G.
