Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Nataša Konc Larenzutti; Vse je postalo plamen
Slovenska matica, 2025
Nataša Konc Larenzutti (1970, Kranj) je slovenska igralka, pisateljica, pesnica.
Mladinska dela: Pod Marijinim plaščem, šmarnice za otroke, Lučka, zgodba o rojstvu, Ravno prav velik, Skrivališče, Mi smo slike, Krilate in kosmate basni, Nihče ne ve, Poleti letim, Kakšno drevo zraste iz mačka, Cufkova podeželska pustolovščina, Enajstnik, Društvo starejših bratov, O pravljici, ki je ni nihče povedal, Lica kot češnje, Kdo je danes glavni, Avtobus ob treh, Nisem smrklja, Zvezek in brezvezek, Gremo mi v tri krasne, Tronci, To ni pismo, Jutri bom siten kot pes, Priročnik za prelisičenje.
Dela za odrasle: Jezik molka in druge zgodbe, Kava pri dišečem jasminu, Bližina daljave, Beseda, ki je nimam, Senca brez človeka, Vse je postalo plamen.
Filmi: Ekspres, ekspres.
Za svoje delo je bila Nataša Konc Larenzutti večkrat nagrajena; bila je nominirana za nagrade izvirna slovenska slikanica, modra ptica, sedemkrat za nagrado desetnica, štirikrat za nagrado večernica, prejela je priznanje zlata hruška in nagrado svetlobnica ter se uvrstila na častno listo mednarodne organizacije za mladinsko književnost IBBY. Dva njena mladinska romana, izdana pri založbi Miš, sta bila izbrana za projekt Rastem s knjigo. 2024 – nagrada desetnica za otroško in mladinsko književnost (Jutri bom siten kot pes).
V romanu Vse je postalo plamen nam pisateljica predstavi glavni lik – Lizo Hribar, rojena Obereigner (1913–1996), ki je bila akademska kiparka, in je od svojega zgodnjega otroštva živela v Ljubljani. Študirala je v tridesetih letih preteklega stoletja na Dunajski ženski akademiji.
Leto 1947; Hiša na Prečni, Liza z otroki živi pri svoji materi Elzi. Razočarana je, ker jo prijateljica Lili Novy ni hotela poznati na Tromostovju, ko je Liza prišla iz zapora….«Naj se zbudim iz teh strašnih sanj in se povrnem k začetku …«
Liza je poročena z matematikom Zoranom Hribarjem iz znane ljubljanske meščanske družine, ki je zaprt; obsojen je na 18 let ječe zaradi razrednega prevrata, tudi Liza je bila nekaj časa v zaporu – skupaj z Angelo Vode in Pavlo Hočevar. Med okupacijo sta zakonca delala za Osvobodilno fronto in se nista zapletla ne v revolucijo ne v kolaboracijo. Leta 1947 ju je kljub temu zajel montiran politični proces proti skupini liberalnih izobražencev, ki so želeli osnovati politično opozicijo v povojni Sloveniji. V tem procesu je bilo na visoke zaporne in celo smrtne kazni obsojenih petnajst slovenskih liberalnih izobražencev.
Poklicno in zasebno je bila Liza Hribar povezana s pesnico Lili Novy, ob njej je spoznala družbo slovenskih izobražencev: Josip Vidmar, Oton Župančič, Ciril Kosmač, Boris Furlan, Božo Vodušek, Pavel Golia, brata Milko in Fran Ramovš, Ivan in Pina Tomšič, Vida Tomšič, Rado in Ksenja Hribar, itd.
Prisrčno prijateljstvo med Lizo in Lili Novy pa je bilo zaradi povojnih družbenih razmer na preizkušnji, vse do zadnjih trenutkov, ko je Lili umirala in ji rekla: »Ljuba moja Špelca, odpusti mi.«…«Kaplje drsijo čez rob. Lili se je oklepa, kot da bi držala korenino, ki je edina še ohranja pri življenju.«
Zoran se je vrnil iz zaporov po šestih letih, a nima državljanskih pravic, ne more dobiti službe.
…«Liza čuti, da se ji olajšanje trga od skorje, ki se je debelila v njej. Tako se trga, da zaboli, niti zajokati ne more, ni še dovolj mehka skorja, da bi odstopila.«
Liza Hribar je morala sama preživljati družino, zato ji je zelo prav prišlo, da je bila v preteklosti kar močno povezana s Kropo, saj so tudi Kroparji, kljub družbeni izolaciji in obsodbi, v najtežjem pomagali preživeti. Med izdelki, ki so jih naročili, so bile tudi leta 1947 jaslice za podružnično cerkev Matere Božje, pri Kapelci, kot rečejo domačini.
Liza je v sorodu z glino …«Medtem ko gnete in oblikuje svežo, prečiščeno snov, poustvarja samo sebe, lepi razpoke in premaguje občutek sramu, ki so ji ga hoteli vcepiti. Z vdihovanjem življenja v snov zemlje ustvarja svoj novi avtoportret.«
Zgodba, ki nam s povečevalnim steklom leposlovja iz usode širših množic približa eno osebo in njeno družino, nam odstira še globlje razsežnosti zapletenega zgodovinskega trenutka, ko se za podatki o številu preganjanih, ubitih, ranjenih, razseljenih, lačnih, zaprtih in kaznovanih prav tako skriva nešteto osebnih tragedij.
Spoštovani bralci, roman Vse je postalo plamen bogatijo tudi fotografije družine Lize in Zorana Hribar.
Roman je izdala Slovenska matica.
