Roman (odlomek)
Ko je za marsikoga že prepozno, oblaki kot ugriz neslišno prederejo nebo, mesto se zbudi, mrak pa se tiho vrača v svoj dobro uležani naslanjač. In ostane. Mrak. Notranja izkušnja in potovanje do spoznanja razsvetljenja sta včasih mučna, dolga in naporna.
V krošnjah se ptice spremenijo v kamen, zemlja pod nogami se udira, ostanejo vkopani pred hrastom, ki bo lahko stekel stran, oni pa ne. Zapuščeni in zanemarjeni si že ne morejo več želeti tistih daljnih spominov, ko je fantič deklici odvezal lase … in jo občudoval kot malo boginjo.
***
Jaz sem pa kr mislu, da bom našel spet, kakšna ironija, vsaj upal sem, da mi bo uspel, da bom spet našel svoje izgubljene ljubljene. Vedel sem, da bo to šele takrat, ko bom scela svobodna ptica, zunaj človeškega časa in prostora, tedaj bom lahko postal ta, ki sem bil. In spet bom vidu svetlobo morja … Včasih sem se vprašal:
»Do kdaj bom v tem jebenem lajfu?«
Spoštovani bralci, pisateljica Maja Drolec je širši javnosti poznana kot literarna publicistka. Tako rekoč dnevno obvešča bralke in bralce internetne literarne revije Ventilator besed o prebranih knjigah. Pogosto poroča tudi o filmskih in gledališčih predstavah. Zadnje čase nas razveseljuje z iskrivimi mislimi, ki jih opremi s fotografijami.
Na slovenski knjižni trg pogumno vstopa z ganljivo knjižno noviteto s provokativnim naslovom: Jeben lajf (Hirondelle, 2024), ki se dotakne mladostnikov in odraslih, zlasti staršev.
Roman bodo brali vsi bralci; ne le mladi, ki šele stopajo na samostojno pot in še prestopajo meje, ki jim jih postavljajo starši, ampak tudi odrasli bralci, starši svojih »pubertetnikov«, ki ne vedo, kako nastopiti, če najdejo pri svojem otroku v žepu »travo« ali ekstazi. Starši smo v takih trenutkih izgubljeni, ne vemo, kam se obrniti po pomoč. V Sloveniji je kar nekaj institucij, ki pomagajo, ne samo narkomanom, pač pa tudi staršem in družinam, ki so ujeti v ta začaran krog droge. Na žalost mnogi razmišljajo, da kajenje marihuane ne pomeni zasvojenosti, ker je to postalo splošno prepoznavno sredstvo za »boljšo voljo«, Slovenci smo poznani kot »zamorjeni« ljudje, ki rabimo alkohol ali drogo, da se sprostimo. Potem, ko se uporabnik zave, da je zasvojen, je včasih že prepozno. V slengu želi pisateljica bralcu prikazati izpoved življenja mladega fanta Luka, ki je osrednji lik romana. Fant, ki zmotno razmišlja, da je on kriv, da sta se starša ločila, fant, ki si je že od malega kupoval svoje prijatelje in se podrejal skupini, kjer se je počutil sprejet. Ko je spoznal, da je zašel, je bilo že prepozno. Potem je moral sam nositi težo svoje zablode. Da bi bil bralec resnično v stiku s tem junakom, ki je eno leto preživel na ulici, bil večkrat lačen, premražen, v strahu pred policijo, pred nasiljem ulice, je Maja Drolec izbrala sleng. Njegovo izražanje in preklinjanje pomeni čutenje življenja na ulici, ki je trdo, na drugi strani pa sleng odraža raztreščen svet. Če prebirate Kralje ulice, lahko vidite, kako zgodaj zaključijo življenje odvisniki.
Roman lahko naročite tudi pri pisateljici na naslov: [email protected]
