Knjižne police v naši družinski knjižnici je obogatila pesniška zbirka (pesniški prvenec) Mavrični pajčolan, ki jo je stkala pesnica, pisateljica in recenzentka knjižnih novitet, gledaliških in filmskih predstav, Maja Drolec.
Po poklicu tudi slavistka, dolgoletna učiteljica slovenskega jezika, ki je vzpodbujala svoje učence pri ustvarjalnosti in bralni kulturi ter spoštovanju do slovenskega jezika.
Čakam, da postajam zvezda na nebu,
na zavoju tišine.
V vseh letnih časih iskra vesolja z rožnatimi
krili
in v znamenju miline.
Takrat pridem k tebi, ljuba mati,
poslušat, kaj sva izgubili,
ko se je življenje okradlo mimo naju…
Čisto potiho, čeprav kot rjovenje in šelestenje v krošnji
burje.
Na ginkovi preprogi odgrinjam mehkobo tvojih dotikov.
(Maja Drolec: Mavrični pajčolan, Kulturni center Maribor, 2026)
Izpovedna, nežna pesem, ki jo je pesnica posvetila svoji mami. Neskončno jo pogreša. Hrepeni po njeni bližini. Ponovnem snidenju. Želi si, da bi se objeli in si povedali, da se imata neskončno radi.
Zavrteli bi čas. Zaživeli bi. Skupaj. Za vedno.
Maja Drolec spretno vrti pisateljsko in pesniško pero, njena neposrednost, okrog katere plavajo meglice otožnosti, včasih neizmerne žalosti, vseskozi pa hrepenenja po sreči, veselju, spoštovanju, ljubljenju pri dragi osebi, s katero bi si želela prehoditi življenjsko pot.
Njena poezija se potaplja v mehko liriko.
Izmenjujejo se
samo barve neba.
Ena sama neskončnost.
Postojiš ob jesenskih cvetovih,
in jih nikoli ne vidiš dvakrat.
Spet se zaveš,
da nisi sama.
(Maja Drolec: Mavrični pajčolan, Kulturni center Maribor, 2026)
Avtorica se v knjigi poezije Mavrični pajčolan pogumno spogleduje z vsemi stiskami, razočaranji in še vedno najde smisel v življenju, ki je naravnost čudež, dar.
Nič kolikokrat se je name zgrnilo črno nebo
in je vedno posijalo sonce.
(N.A.)
Verzi Maje Drolec so globoko stkana izpoved, kjer se prepletajo ljubezen do življenja, družine, narave, morja, potovanj.
Poudarjajo tišino, mir, spokojnost. Navdih za življenje. Hrepenenje.
Pesnica bi se rada z ljubljenimi osebami ponovno srečala. Tukaj. Onkraj.
Njena poezija je večna. Spokojna.
Spoštovani bralci, spoštovane bralke, prijetno potovanje skozi labirinte poezije romantične pesnice Maje Drolec.
