Maja Drolec: MGL-Nora

0
577
MGL; Nora
Henrik Ibsen: drama
Ustvarjalci
Prevajalec: Darko Čuden
Režiserka ter avtorica priredbe in glasbene opreme: Nela Vitošević
Dramaturginja: Petra Pogorevc
Nora je Ibsenova klasika, ki je pred skoraj 150 leti prva problematizirala patriarhalno ureditev sveta in s tem povzročila nezaslišan škandal.
Zgodba
 
Nora (Ajda Smrekar) in Torvald (Matej Puc) živita v zakonu, ki je navidez srečen in urejen. Vendar se izkaže, da Torvald razmišlja zgolj o karieri in ugledu, družino pa ima za vzorno razkazovanje. Nora se je pripravljena žrtvovati za moževo in družinsko srečo, zato se podreja vlogi igračke. Ne »izkoristi« vsakodnevne prisotnosti dr. Ranka (Jurij Drevenšek), ki jo neizmerno ljubi. Nato pa se pojavi notar (Jernej Gašperin), ki začne Noro izsiljevati. Boji se za svojo službo, ker je namenjena Norini mladostni prijateljici Lindejevi (Nina Rakovec), novi direktor pa ga ne mara, ker je v preteklosti ponaredil podpis.
A tudi Nora je v preteklosti ponaredila očetov podpis, da bi rešila moža, ki je nujno moral na
zdravljenje. Torvaldu, (ki je takrat bolan), o tem ni nikoli povedala, temveč je bila ponosna na svojo skrivnost, ki je možu rešila življenje. Notarju je sicer redno vračala naskrivaj izposojeni denar, vendar jo on sedaj stiska zaradi ponarejenega podpisa. Ponaredila ga je, ko je oče ležal na smrtni postelji in ga ni hotela pretresti še z zadolžnico, potem pa je napisala še napačen datum.  Krogstad napiše pismo Torvaldu Helmerju, s tem pa ogrozi Norin in njegov ugled v banki, in mu v njem razkrije resnico.
Nora sprva verjame, da ji bo mož odpustil, želi si, da bi bil ponosen nanjo, na njeno žrtev.
Vedno bolj pa jo je strah, da bo reagiral drugače. Medtem Lindejeva Krogstada (tudi tu je prisotna ljubezen iz starih časov, a Lindejeva je pogumnejša in samostojna ženska, čeprav živi slabše od Nore) sicer prepriča, naj Nori vrne usodno zadolžnico, vendar je že prepozno. Ko Torvald izve resnico, je zgrožen, misli samo nase in svoj ugled, hvaležnosti ali ljubezni ne pozna. Ženi očita, da mu je uničila vso prihodnost (S kakšnim besom se mož spravlja nad ženo?). Potem dobi Nora zadolžnico po pošti. A zdaj že ve, da mora stran. Obleče se in gre v noč, vrne se v svoj rojstni kraj.
Nora si obupno želi, da bi Torvald razumel razloge za njeno ravnanje in ji v trenutku razkritja stal ob strani. Toda ko se zgodi ravno nasprotno, ga uzre v novi luči in ugotovi, da z njim ne more več živeti.
Tematika, ki jo je skandinavski dramatik Henrik Ibsen osvetlil s prvo uprizoritvijo Nore leta 1879, je torej aktualna še danes. To je predvsem feministična zgodba, simbol ženskega odpora in ženske svobode, ki je vedno aktualna, njen psihološki vidik ostaja še vedno sodoben.  Nora je lahko sleherni človek, ki v času kapitalistične družbe lahko izgubi stik s samim seboj,

2 / 2
odpira pa eksistencialistična vprašanja, vedno aktualna, saj se je treba za pravice žensk (predvsem žensk!) boriti vedno znova.
Ajda Smrekar, ki je stopila v Norine čevlje, pravi: “Če pogledamo pravice žensk in kaj se dogaja s splavi, smo na žalost podobni stopnji kot pred leti.”  “Smo naredili napredek, a hkrati pa se vrtimo in ponavljamo konstantno iste napake. Naloga gledališča pa je, da opozarja na to,” pripomni Puc resno. Igralki Nini Rakovec pa se zdi iskanje rešitve izredno preprosto: “Potrebno je delati na sebi, ne ubirati bližnjic in se podati naravnost v problem.”
K temu zagotovo pripomore uspešnost prikaza na odru.
Abonenti MGL in dijaki, ki letos obravnavajo dramo za maturitetni esej, smo predstavo pozdravili z bučnim aplavzom.
                                                           Zapisala: Maja Drolec