Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Mohamad Abdul Monaem; Kukavičji mladič
Prevedla: Zarja Vršič
Goga, 2024
Mohamad Abdul Monaem (Alep, 1965) je sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu. Njegov pesniški prvenec je Jutranja klapa (2009), leto kasneje je izdal roman Palestinska črna kumina (2010). Ko je zaradi vojne prebežal v Slovenijo, je v sodelovanju z Moderno galerijo izdal pesniško zbirko 21 žensk iz Ljubljane. Njegovo življenjsko zgodbo je Andraž Rožman opisal v romanu Trije spomini – med Haifo, Alepom in Ljubljano (Goga, 2019).
Kukavičji mladič je presunljiva zgodba sirskega begunca, ki se začenja pri prijatelju Andreju v Mengšu, ljubljanskem predmestju, in konča spet v Sloveniji….«Prostrani gozdovi se stapljajo eden v drugega, dokler ne dosežejo Ljubljane, ki jo obdajajo kot zapestnica iz zelenkaste svetlobe.«
Glavni junak Haled prične svojo begunsko pot v Alepu in potem gremo bralci z njim skozi Afrin proti Turčiji, Grčiji, Srbiji, proti Avstriji; to je namreč begunska pot za ljudi, ki živijo v vojni in se želijo rešiti, oditi v Evropo, – Haledov cilj je bila Nemčija. Najprej mu pomaga znanec, potem se mora znajti sam. …«Počutil sem se lahkega kljub debeli plasti blaga na nogah in oblačilih… zdaj sem onkraj meja pokola, onkraj meja ječe in smrti. S telesa in oblačil sem si radostno obrisal blato kakor nekdo, ki s sebe snema železne spone, potem ko je ravno odklenil ključavnico…« Presenečeni smo, koliko ponižanj doživi kot begunec, prežema ga vonj po beguncih, kot bi vonjal skrito žlezo, ki se v telesu premakne šele po begunčevem tavanju in begu v neznano. Največja past je morje; najprej dolgo čakajo na trenutek odhoda, plujejo z lahkim čolnom, ki se prevrne, sledi panika, v mrzli vodi so odrasli in otroci, tiste, ki jih rešijo, peljejo v bolnišnico, potem morajo pot ponoviti, ponovni izdatki, … tihotapski cikli so kruti … spet se znajde v Turčiji … V tovornjakih so natlačeni kot živina, begunska taborišča so polna blata, hrana, ki jo dobijo od humanitarnih organizacij, je star kruh, Haled najbolj pogreša kavo. Tihotapci z begunci ravnajo neprimerno, jih ponižujejo; …«voznikov spremljevalec je sedeže ovil v plastične vreče za smeti, iz strahu, da jih ne bi zamazali, in nas vrgel v zadnji del avtobusa…«
Veliko morajo hoditi, najšibkejši so izmučeni, Haled se je med hojo izogibal kogarkoli pogledati v obraz ali ogovoriti, da ne bi bil videti kot tujec, ki nekaj išče… kakršnokoli vprašanje in spet lahko pristaneš v tihotapskem ciklu. Lačen je bil domače hrane, zato si je v bistroju dvakrat naročil krožnik fižola s humusom, lakomno je planil nanj in začutil okus po Alepu. Poslavlja se od delčka stare civilizacije, ki je nekoč obstajala, danes pa ljudje s tega veličastnega kraja bežijo v neznano, s seboj nosijo le malo, kar je od njih ostalo, svoja telesa in stvari. Sanjajo o obljubljenem raju, odrešitvi od smrti, ki bi jih neizbežna čakala v domovini.
Denarja zmanjkuje. Meja med Srbijo in Hrvaško. Vlak je čistejši. Dobrodošli v Sloveniji… »kot da je ta zemlja moja stara duša ali pa kakor da bi se tukaj nekoč rodil. V njej se bom ponovno rodil« … Ker ga Avstrija ne sprejme, se njegova pot konča v Sloveniji.
Spoštovani bralci, roman Kukavičji mladič je izdala založba Goga.
