Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Sharon Dodua Otoo; Adina soba
Beletrina, 2025
Sharon Dodua Otoo (1972) je britanska pisateljica, publicistka in aktivistka ganskega porekla. Na londonski univerzi je študirala nemški jezik in menedžment, leta 2006 pa se je preselila v Berlin, kjer živi še danes. Ustvarja v nemščini, leta 2016 je prejela prestižno nagrado Ingeborg Bachmann, naslednjih pet let pa posvetila pisanju in urejanju romanesknega prvenca Adas Raum (Adina soba), ki je izšel leta 2021 in bil doslej preveden v številne jezike. Letos tudi v slovenščino – v prevodu Sare Virk .
Britanska pisateljica ganskega porekla Sharon Dodua Otoo (1972) z Adino sobo postavi izviren kalejdoskopski roman o usodah štirih žensk z istim imenom Ada, ki se nahajajo v različnih zgodovinskih in kulturnih obdobjih.
Prva Ada je ganska domorodka, ki leta 1459 preboleva smrt že drugega novorojenčka, hkrati pa se sooča s posledicami vse bolj agresivne portugalske kolonizacije. Njena prijateljica Naa Lamiley je šepetala: »Po božji volji.« Sveče so jokale, brezzobe starke so jo zasmehovale in ji prigovarjale, naj ga pozabi, ona pa se je borila za vsak spomin nanj. Njene polne prsi ji niso dale dihati. Nadela si je zapestnico, in upala, da bodo zlate kroglice tokrat prepričale umrle, da zaščitijo njenega nerojenega otroka, a vse zaman, dojenček je kljub temu umrl. Trgovec Guilherme, ki raziskuje Afriko (o odkritjih bo pisal pomorščak Gomes de Sintra), ji je vzel zapestnico (dobila jo je od zdravilke in jo skrila), in odšel s trupelcem. Ado je beli trgovec ustrelil, brata so prodali. To zgodbo pripoveduje metla, s katero je mami Ashitey že kar iz navade udrihala po Adi.
Druga Ada je priznana angleška matematičarka (pisateljica je lik zasnovala na podlagi hčerke Lorda Byrona Ade Lovelace in predhodnice računalniškega programiranja), ki se leta 1848 zaplete v razmerje z literarnim klasikom Charlesom Dickensom. Njena mama Annabella je zapustila moža kmalu po Adinem rojstvu. Adin mož Lord Wlliam King je slišal za govorice o Lady Adi in Charlesu Dickensu in je bil besen. Ob poroki ji je podaril zapestnico, ki jo je podedoval po svoji materi, ona pa jo je dobila od Williamovega očeta na njun poročni dan. Adina služabnica Lizzie (ki je prebežala z Irske v času krompirjeve plesni – ko so mnogi umrli od lakote) zato se Lizzie počuti oropana svoje človeškosti, kajti s prebežniki so grdo ravnali, njen bratec Alfie je gluhec, a edini iz njene družine, ki je še živ, skrbi za Lady, a sta precej siromašni (Ada je zasvojena s stavami, upniki so ji za petami). Lizzie skrije zlatnino preden se udeleži ženskega čartističnega društva – za in proti ženski volilni pravici. Videla je, kako je Lord King ustrelil Ado. Zgodbo pripoveduje tolkalo na vhodnih vratih.
Tretja Ada je potisnjena v hladno in nasilno okolje nemškega koncentracijskega taborišča Dora ob koncu druge svetovne vojne, kjer se je prisiljena preživljati kot prostitutka. Skupaj še s šestimi ženskami in prijateljico Linde živijo v sedemintridesetki, to je posebna soba, kamor vstopajo moški na petnajst minut, a tu je nekoliko boljša hrana, lahko so se tudi umivale… Ko se je Ada pripravljala na moške, se je ločila od svojega telesa. »Njena človeška lupina je takrat vselej ostala v sobi, pripravljena na prišleka, medtem ko je sama zdrsnila ven in legla pred okno …« Poljak jo je vprašal po imenu, potem pa ji je rekel Ada. Linde se je zapletla z Waldemajerjem, ki je delal v krematoriju. Prinesel ji je zapestnico s kroglicami. Ada je po živčnem zlomu kričala, esesovec jo je utišal, zapestnica je obležala na tleh, Ada pa je stekla do električne žice. Zgodbo pripoveduje Adina soba.
Zadnja, četrta Ada, pa je mlada temnopolta Londončanka, ki se leta 2019 preseli v Berlin in se sooča s številnimi predsodki in eksistencialno krizo, saj je samska in v pričakovanju otroka. …«Rekli so, da je občutek ljubezni najsrečnejši od vseh; verjetno še nikoli niso doživeli pravega občutka neskončnosti.« Ada živi pri mlajši sestri (zelo sta si različni, imata istega očeta) na zdelanem kavču, noseča, Cash je izginil, Ellie pa ostaja pri njej, ko Ada rodi deklico. Zgodbo pripoveduje nov britanski potni list.
Adina soba je nelinearen, kompleksen, večplasten in na domiseln način povezan roman, ki se skozi zgodbe štirih junakinj ukvarja z večno aktualnimi problematikami življenja ženske v patriarhalni družbi, njenega materinstva – ki ji je večkrat iztrgano na krut način, begunstva, nasilja, ki ga prinaša kolonizacija, ter ohranjanja humanosti v nečloveških razmerah.
Glasove prvoosebnih pripovedovalcev občasno prevzemajo tudi predmeti oziroma prostori: afriška metla, angleška kljuka (tolkalo) na vratih, soba koncentracijskega taborišča – Adina soba, v kateri je primorana opravljati svoje »dolžnosti« – ter potni list mlade Britanke. Avtorica izpiše veličastno zgodbo o izzivih, s katerimi se v različnih okoljih srečujejo ženske in temnopolte osebe (še zlasti temnopolte ženske) ter o njihovem hrabrem soočanju z njimi, pa tudi o naravi človeškega dojemanja in delovanja nasploh … zgodbo, povezano z biserno zapestnico, ki se začenja s smrtjo in končuje s prihodom novega življenja.
Spoštovani bralci, roman Adina soba, ki je bil del programa Festivala Fabula 2025, je izšel pri založbi Beletrina.
