Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Ali Smith; Jesen
Prevedla Andreja Udovč
Sanje, 2024
Ali Smith (1962, Inverness, Škotska, Združeno kraljestvo) je škotska avtorica, dramatičarka, akademikinja in novinarka. Sebastian Barry jo je leta 2016 opisal kot “škotsko Nobelovo nagrajenko v prihodnosti”. Velja za eno najsijajnejših peres sodobne škotske literature. Jesen je del vrhunskega literarnega cikla Letni časi (Jesen, Zima, Pomlad, Poletje), kvarteta romanov, ki se s prostranimi koraki sprehajajo skozi intimne in skupnostne zgodbe našega časa. Ali Smith je dobitnica literarne nagrade baileys, ki posebej slavi ženske glasove, in finalistka za nagrado booker.
Jesen zazveni kot lepa, ganljivo bridka simfonija spominov, sanj, mimobežnih resničnosti in krhkosti zapisanih življenj. V središču romana je prijateljstvo med Danielom Gluckom in Elisabeth Demand, nekdanjima sosedoma, ki sta si bila kot dedek in vnukinja, učitelj in učenka, varuška in otrok – čeprav v resnici nista bila nič od tega.
Lik v zadnjem delu romana Daniel je ostareli moški, star je 101 leto, živi v negovalnem domu, ujet med preteklost in sedanjost, med resničnost, spomine in sanje razmišlja o Keeler Christine, slavni pisateljici, o pesmi Srebrna breza, o zavrženi ženski, on pa sredi drevesnega debla, suhi fant in kot bi trenil je postal starec, v mladosti je bil plesalec. Elisabeth, 32-letna asistentka na univerzi v Londonu, ga redno obiskuje in mu bere; vzporedno z zgodbo, ki se odvija v sedanjosti, se razpirajo prizori iz preteklosti, prepleteni z razmisleki o umetnosti, ki je oba zaznamovala in je bila pogosta tema njunih pogovorov. Daniel je rad prijateljeval z Elizabeth, v romanu jo srečujemo kot enajstletno deklico in kasneje odraslo mlado žensko. Danijela je imela rada, čeprav je Daniel star, Elisabeth pa mlada ženska, rojena leta 1984, ki usmerja pogled v prihodnost.
Elizabeth želi podaljšati potni list, a naleti na čudaške ovire. Vidi se, da Združeno kraljestvo razpada. Piše se zgodovina, ki bo zaznamovala generacije. Združeno kraljestvo se razdružuje in razpada na kosce. Uradniku ni všeč njena slika, itd. Čeprav v časih Danielove mladosti ni bilo mogoče postati slikarka, če si bila ženska, mnogim to uspe. Njihove intimne zgodbe so umeščene v širši družbeni okvir – v hitro spreminjajoči se svet, ki ga zaznamujejo splošna negotovost, razdeljenost in politični populizem.
Povsod v državi je polno ograj, ne marajo priseljencev, izginjajo obljube, ljudje se počutijo slabo, veliko se selijo na Škotsko. Zdaj v domu se Elizabeth spominja, ko sta se z mamo preselili, je bil njun sosed Daniel, ki je mami pomagal pri deklici Elizabeth, ki ni bila enostaven otrok. A z Danielom sta se šla na sprehodu igro besed in tako mala Elizabeth spoznava svetovno klasiko, pelje jo tudi v gledališče. Piše diplomsko nalogo o Pauline Boty, pop slikarki iz šestdesetih. Ker je bila noseča, ko je izvedela za bolezen rak, se ni zdravila in čez štiri mesece po porodu umre. Njene slike so pogrešane. Tudi Daniel jo je poznal, ljubil je njene oči….«Upati moramo, da nas bodo ljudje, ki nas ljubijo in vsaj malce poznajo, na koncu resnično videli. Na koncu poti ni pomembno kaj dosti drugega.« Ljubezen: nekdo jo pridobi, nekdo izgubi. Ob njuni zgodbi se postopoma izrisuje tudi odnos med Elisabeth in njeno materjo, ki razkriva generacijske razlike, nerazumevanje, a tudi povezanost. Elizabethina mama spozna Zoe, s katero je srečna. Upanje hodi po svetu z roko v roki z brezupom. Letni časi se, kakor od nekdaj, premikajo po številčnici časa …
Delo je neulovljivo tudi žanrsko: je fragmentarno, poetično, mestoma humorno, polno med besedilnih navezav in jezikovnih iger. Prevajalka Andreja Udovč je slovensko besedilo opremila z opombami, saj so nekateri elementi preprosto neprevedljivi. Prav v tej izmuzljivosti, ki je značilna pravzaprav za vse plasti, se skriva lepota in bistvo romana, ki je po eni strani družbeno kritičen, po drugi pa ga lahko beremo kot pesem o tem, da jesen ne pomeni konca, temveč je čas mirovanja, priprave in prehoda v nov cikel, in da je v vsesplošnem kaosu in obupu še vedno mogoče najti smisel v človeški povezanosti in bližini. …«Ali človek nikakor ne more pobegniti trgovini z rabljenim blagom znotraj sebe?«
Jesen zazveni kot lepa, ganljivo bridka simfonija spominov, sanj, mimobežnih resničnosti in krhkosti zapisanih življenj, roman o marsičem: staranju, iskanju identitete, umetnosti, ženskah, naravi ….
Spoštovani bralci, roman Jesen je izdala založba Sanje, v slovenščino sta prevedena tudi Zima in Pomlad.
