Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Olga Tokarczuk; Ana In v grobnicah sveta
Prevedla Jana Unuk
Police Dubove, 2022
Olga Tokarczuk (1962, Sulechów) je študirala klinično psihologijo na Varšavski univerzi in delala kot psihoterapevtka, vodila je založbo Ruta in delavnice kreativnega pisanja na krakovski Jagelonski univerzi ter na Opolski univerzi, bila je med pobudniki vroclavskega Festivala zgodbe, danes pa soorganizira festival Gore literature v Nowi Rudi. Živi v Vroclavu in v Krajanowu. Napisala je deset romanov: Potovanje ljudi knjige (1993), E. E. (1995), Pravek in drugi časi (1996, slov. 2005), Dnevna hiša, nočna hiša (1998, slov. 2005), Zadnje zgodbe (2004), Ana In v grobnicah sveta (2006), Beguni (2007, slov. 2010), Pelji svoj plug čez kosti mrtvih (2009, slov. 2014), Jakobove bukve (2014, slov. 2017) in Empuzij (s podnaslovom Naravnozdravilska srhljivka, 2022), novelistične zbirke Omara (1998), Igra na veliko bobnih (2002) in Bizarne zgodbe (2018, slov. 2020), esejistična dela Punčka in biser (2001), Trenutek medveda (2012) in Pozorni pripovedovalec (2020, slov. 2022) ter slikanico Izgubljena duša (2017). Pred Nobelovo nagrado za književnost za leto 2018 je prejela veliko drugih literarnih nagrad, mdr. nagrado Zveze poljskih založnikov za prvenec (1995), nagrado Sklada Kościelskih (1997), dvakrat Nike (2008 za Begune, 2015 za Jakobove bukve), petkrat Nike bralcev, vilenico (2013), mednarodno nagrado man booker (2018), francosko nagrado Transfuge za najboljši evropski roman, literarno nagrado Jana Michalskega (obe 2018 za Jakobove bukve) in druge. Po njenih delih je bilo posneto veliko filmov, pogosto jih uprizarjajo na odru, po Ani In v grobnicah sveta pa sta nastala strip Daniela Chmielewskega Jaz, Nina Šubur in opera Aleksandra Nowaka Ahat ilī – sestra bogov, obeta pa se še računalniška igra Ibru.
Nobelovka Olga Tokarczuk ima svojevrsten slog pripovedovanja, ki ga ni tako lahko opisati. Njene stavčne strukture, sintaksa in besedni red niso običajni, prav tako so izvirni njeni paralelizmi, besedne zveze in metafore. Jezik Olge Tokarczuk ima v romanu Ana In v grobnicah sveta poseben ritem, spevnost, kakršno najdemo v obrednem jeziku. Avtorica se tako na bolj neposreden način poveže s starodavno mitologijo, s časom “pred veliko politično, družbeno in versko revolucijo, posledica katere je bil nastanek patriarhalnih človeških družb in – znotraj tega – patriarhalnega monoteizma,” kot v študiji piše Olga Tokarczuk.
Ana In v grobnicah sveta je poetični roman s feminističnim, revolucionarnim nabojem. Roman je poetična aktualizacija starodavnega sumerskega mita o spustu boginje neba Inane v podzemlje in njeni vrnitvi na svet, postavljena v futuristični svet. Avtorica spremne besede Jana Unuk je mnenja, da je mit resničen po načelu, po katerem je resnično to, kar je opazovano. Bogovi obstajajo, dokler jih spremljamo na njihovih popotovanjih, v njihovih prigodah… Tako kot obstaja Inana.
Inana ali Ana In, kot jo tudi imenuje Olga Tokarczuk, je boginja ljubezni in vojne, hči boga in boginje meseca, vladarica mesta Uruk, boginja ljubezni in vojne. V pričujočem romanu se pisateljica osredotoča na Inanin spust v podzemlje, v svet mrtvih, ter na njeno vrnitev v svet živih. V pripovedi tako spoznamo Inano skozi pripovedi njene zveste spremljevalke Nine Šubur/Ninšabur, (ki sebi pravi “jaz slehernica, ki pripovedujem”), sestre njenega moža Dumuzija (ki ga sicer zli duhovi odpeljejo k Ereškigal, a se srečno vrne v svet živih), Ane Gešti/Geštiane, Netija, vratarja v podzemlju, kjer kraljuje Inanina sestra, sumerske pesnice Enheduane (Enheduana je prva oseba v zgodovini svetovne književnosti, ki je podpisala svoja dela oziroma pri kateri je izpričano avtorstvo – napisala je kar nekaj pesnitev, v katerih slavi boginjo Inano), spoznamo pa tudi Inanine ljubimce, frizerja, kuharja in rikšarja, s katerimi komunicira.
…«Mene, Nino Šubur, skrbi, grizem si nohte, lak se je oluščil z njih, ne menim se za to. V svojem stanovanju imam njene slike, izrezane iz časopisov, lepim jih v albume. Nekatere so že zbledele, nekatere so še izpred mojega rojstva. Kako je spremenljiva. Enkrat je majhna punčka, obraz, ujet v okvir kit, veliki beli zobje, pege. Toda že na naslednji sliki je pravo dekle z rdečimi ustnami, jedre prsi ji stiska steznik. Ana In tu …«
Ana In se v podzemlje, ki mu vlada njena sestra Ereškigal, potopi zato, da bi se udeležila pogreba sestrinega moža. Izvirna zgodba govori tudi o tem, da je Inana želela sestro pahniti s prestola in je bila zato kaznovana s smrtjo, Ninšubur pa naj bi nato pri trojici bogov očetov prosila za njeno izpustitev. Olga Tokarczuk je starodavni mit prestavila v nedoločeno prihodnost, v prostor znanstveno-tehnoloških izumov, mest, v katerih živijo odtujeni ljudje, v patriarhalni sistem, ki ne pozna empatije in kjer se mora ženski princip vedno znova bojevati za svoje pravice in priložnosti. Cikličnosti sveta, v katerem bivata Inana in Ninšubur, svet, v katerem živimo, ne pozna več. To je svet ljudi, katerih “misli so pred njimi, za korak naprej, razporejene po točkah, nakupovalni seznami in delo, ki ga morajo opraviti; mehurčki v stripu”. Inana je kljub patriarhalnemu okolju nedefinirane prihodnosti še vedno mogočna in svojeglava boginja. Ko prostovoljno stopi v podzemlje, prestopa meje dovoljenega, gre za uporniško, domala revolucionarno dejanje. Inana želi razdrobljen, fragmentiran svet spet narediti celovit, stakniti želi cikel življenja in smrti. Ana In in piska njene zgodbe se tako upirata odtujenosti potrošniške, izkoriščevalske, patriarhalne družbe sodobnega časa, ki mu vladajo brezsrčni, avtoritarni voditelji.
…«Nič ne bo obdržalo svoje oblike. Vsak red se bo izkazal za minljivega – pa naj bo božji ali človeški. Mesto bo nazadnje preperelo, razpadlo bo na drobne koščke, delčke, okruške, iz katerih se ne da več razbrati celote; zasul jih bo puščavski pesek, milijarde semen prihodnosti.«
Sodobnemu bralcu je, kot piše, želela približati enega najstarejših mitov človeštva, mit o sumerski boginji Inani, hčeri boga in boginje meseca, vladarici mesta Uruk.
Roman Ana In v grobnicah sveta že z naslovom nakazuje, da gre za razgradnjo in vnovično sestavo mita, ki daje moč ženskemu glasu. Prastaro, sedanje in prihodnje se v romanu sestavljajo skozi različne pripovedne spektre in se izpišejo v zgodbo, ki bralcu in bralki kliče tako, kot je vratar Neti zaklical Inani, ko je stala na pragu sestrinega kraljestva: “Pridi, Inana, vstopi.”
Spoštovani bralci, roman Ana In v grobnicah sveta je izdala založba Police Dubove.
