Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Branko Šömen; Človek, ki ga ni
Mladinska knjiga, 2025
Slovenski pisatelj, scenarist, publicist in novinar Branko Šömen (1936) ima bogat ustvarjalni opus: pesniške zbirke: Lipov bog (1971), Razpadanje (1973), Prekmurski rokopisi (1976), Tujina (1978), Šepetanje mravelj (1979), Moške ikre (1982), pripovedna dela: Rdeči smeh (1970), Skregan s pametjo (1973), Peti letni čas (1977), Panonsko morje (Šömen) (1981), Koncert za samoto (1986) (COBISS), Molitev za Jasenovac ali ubijanje človeške duše (2023), Človek, ki ga ni (novele, 2025), dela za mladino: Med v laseh (1978), Gledališče pod smrekami (1979), Hoja po vodi (1990), v slovenskem filmskem svetu je poznan kot pisec scenarijev za filme: Poslednja postaja, Samo enkrat se ljubi, Let mrtve ptice, Rdeči boogie in drugi.
V zbirki šestih novel Človek, ki ga ni se pisatelj loteva univerzalnih tem življenja, ljubezni in smrti, ki so prikazane skozi različne perspektive in časovna obdobja. Že v uvodni noveli Jeruzalem, ki je posvečena pokojnemu pesniku in pisatelju – In memoriam prijatelju Milanu Vincetiču, se med sprehodom skozi naslovno mesto rojeva kolaž spominov in otožnih razmišljanj o minevanju in smrti, v podobno melanholičnem in poetičnem slogu pa so spisane tudi preostale zgodbe v zbirki. “Človeško dojemanje sveta je polno sršečih vprašanj, misleči človek se lahko nanje nabode, celo izkrvavi.” A avtor je pod naslov pripisal: “To je knjiga retoričnih figur, alegoreze legend o mrtvem času.” V moto pa: “Kjer ni grobov, ni pogreba. Zemlji telo, dušo bogu, srce bratstvu.” V najdaljši noveli Vrana se zgodovinska faktografija o usodi templjarske utrdbe v Dalmaciji preliva z domišljijsko dramaturgijo v scenariju, ki ga protagonist piše za ameriške producente, ob čemer se zapleta v ljubezensko avanturo z domačinko. Ta ga reši iz vode, potem ko pisec v sebi pomeša junaško fikcijo in realnost slabega plavalca, za nameček pa ga pod rebra sune še konj. V snovi je vseskozi pozoren na iztekanje časa, poln znanja, izkušenj, anekdot in spoznanj ter esejistično zavzet, predvsem za prostozidarstvo. … “Prostozidarji se ne pogovarjajo ne o politiki ne o Cerkvi. Oni so humanisti, dobri ljudje, ne pripravljajo nobenih zarot, nobenih atentatov, kot so nas dolžili v preteklosti, mi smo za mir med narodi, v svetu.”
Pisatelj potuje skozi različna zgodovinska obdobja in kraje; od svetega templjarskega mesta Zadar, zadnjih let ustvarjanja glasbenega genija Mozarta pa vse do ideološkega nasilja, povzročenega po koncu druge svetovne vojne. Posebnost zbirke predstavlja tudi zaključna zgodba Dno brez dna, ki ji avtor doda ironičen podnaslov Ponesrečen poskus življenjepisa, v kateri Šömen črpa iz lastnih izkušenj pri srečanjih s smrtjo, življenje pa dojema kot napeto igro usode, ki z vsako novo potezo prinaša cel kup spoznanj, modrosti in možnosti. Prvoosebni pripovedovalci so v besedilih dvoji, pol jih personalno pripovedujejo templjar, Mozart in udbaški morilec, pol pa pisec sam v prvi osebi, četudi se kdaj predstavi še kot François, France, Frank, Feri, da le ni vedno Branko. V zgodbah se kaže kot sprehajalec po Jeruzalemu, scenarist na ekipnem filmskem delu v Zadru. In ko Šömen izbrska pomembne zadeve iz preteklosti za nove zgodbe, mimogrede izvleče tudi kaj iz lastne, nekdanje kulturniške bratovščine; s Petrom Božičem spi na predpražniku neke podstrešne sobe, s češnje padlim Matjažem Kmeclom v isti bolnišnični sobi enciklopedično modruje o umiranju, v Tivoliju debatira z Marjanom Rožancem, ob nekem omizju prepeva z Danilom Kišem …
V slogu vseh šestih besedil izstopajo pomensko domiselne besedne zveze. Za pričevanje o poetskih podobah v Šömnovi prozi je primerno nazoren naslednji citat: “… vse je bilo končano, najprej so umrle mistične karte, ‘igralne podobe, ki z njimi noči sem zapravljal’, slike spomina na ukradene poljube, na poležane rjuhe po hotelskih posteljah, v katerih sem po nekaj minut dokazoval panonsko moškost, na vrtiljaku noči so vrstili duhoviti komplimenti, laž in obljube, veliki kompromisi na delovnem mestu, v nergaški javnosti ter majhni kompromisi s samim sabo, kavarniški prepiri in nepopoln popis priložnostne nezvestobe, bežanja od doma …”
Spoštovani bralci, zbirka novel, ki odpira različne vidike življenja, ljubezni in smrti Človek, ki ga ni je izšla pri založbi Mladinska knjiga.
