Maja Drolec o knjigi Daleč od drevesa

0
415

Maja Drolec: Mnenje o knjigi

Robin Benway; Daleč od drevesa

Prevedla: Nina Dekleva

Morfemplus, 2024

Robin Benway je avtorica šestih romanov za mlade odrasle, dobitnica nacionalne knjižne nagrade in uspešnic New York Timesa, vključno z romani Daleč od drevesa, Audrey, počakaj!, serijo AKA in Emmy & Oliver. Njene knjige so prejele številne nagrade in priznanja, vključno z literarno nagrado PEN America, nagrado Blue Ribbon Award Bulletin for the Center of Children’s Books, nagrado ALA’s Best Books for Young Adults in nagrado ALA’s Popular Paperbacks for Young Adults. Poleg tega so njeni romani prejeli odlične kritike Kirkus, Booklist in Publishers Weekly ter so bili objavljeni v več kot 25 državah. Njena najnovejša knjiga Daleč od drevesa je osvojila nacionalno knjižno nagrado za mladinsko književnost, nagrado PEN America.

Roman Daleč od drevesa je roman o samoodkrivanju, izgubi in ranljivosti, a tudi o ljubezni.
V njem Robin Benway poveže tri nadvse različne mladostnike, brata in sestri, in s tankočutno prodornostjo razplasti pojem družine. S protagonisti Grace, Mayo in Joaquinom ob boku se bralci soočimo z občutki nezadostnosti, zapuščenosti in izdaje.
Kako najti družino, kako jo obdržati in jo, ne nazadnje, resnično (vz)ljubiti?
Grace ni preveč razmišljala o zaključem plesu, kajti ta dan je rodila hčerko, ki jo mora oddati v posvojitev, saj ima šele šestnajst let, pred njo je še četrti letnik srednje šole. Želela si je, da bi se z najboljšo prijateljico Janie skupaj oblekli in uredili pričeski za maturantski ples. Vedela je, da se bo njena mama trudila, da ostane mirna, in se ne bo navduševala, vendar pa bo Gracieinemu očetu naročila, da napolni baterijo dragega fotoaparata – iPhone ne bo dovolj -, in potem se bo Grace fotografirala z Maxom, s katerim sta skupaj malo več kot eno leto, Max je oče njene Breskvice. Ko izve za Graceino nosečnost, jo zapusti.
Ko je bila Maya še majhna, je bil njen najljubši film Disneyjeva verzija Alice v čudežni deželi. Všeč ji je bila zamisel, da padeš v zajčjo luknjo, da zgrmiš v nekaj nepričakovanega, in zamisel, da majhen bel zajec lahko nosi telovnik in očala. Njena sestra se je rodila kmalu, ko sta jo nadomestna starša posvojila, na hodniku so njihove sllike, oče, mama in sestra so rdečelasi, Maya pa je temna Mehičanka. Med staršema postane »napeto«, zato se hočeta ločiti in mama se zapije, tako da mora v bolnišnico in na zdravljenje alkoholizma.
Joaquinu so bila od nekdaj najbolj všeč zgodnja jutra. Všeč mu je bilo rožnato nebo, ki je ob jasnih dnevih počasi postajalo rumeno in potem modro. Kadar vreme ni bilo jasno, pa mu je bilo všeč, da se je v mesto kot kakšna odeja valila megla, ki se je vila čez hribe in avtoceste in se je zdela tako gosta, da bi se je lahko dotaknil.

Roman je zgrajen tako, da se v njem prepletajo poglavja, poimenovana po treh glavnih protagonistih, to so najstniki Grace, Maya in Joaquin. Skupno jim je, da so vsi otroci iste matere, ki se jim je ob rojstvu odrekla, dekleti sta bili posvojeni v privilegirano okolje, Joaquin pa vključen v sistem rejništva. Vsak izmed njih je predstavljen v ranljivem obdobju. Mayini starši se z nenehnimi prepiri približujejo ločitvi, mamine težave z alkoholizmom so vedno bolj očitne. Grace se je soočila z najstniško nosečnostjo, osamljena je zaradi izoliranosti od brezskrbnosti svojih vrstnikov, v njihovem svetu ni razumevanja do njenih občutkov ob ločitvi od lastnega otroka. Joaquinovo obdobje rejništva se zaključuje, po številnih, tudi bolečih izkušnjah z rejniki, sedaj živi pri paru, ki ga brezpogojno sprejema, sam pa zaradi travmatičnega dogodka iz preteklosti ostaja ujet v oklep lastnih prepričanj.

Sprva so njihove pripovedi ločene, ko se začne razvijati odnos med sorojenci, pa se prično vedno bolj prepletati. Opazen izrazni element so opisi čustvenega doživljanja in dialogi mladostnikov, slednji izražajo njihovo negotovost, hkrati pa upornost in tudi humor.

Z metaforiko drevesa je ponazorjeno iskanje čvrstega temelja, ki bi se ga lahko z gotovostjo oprijeli, najdejo ga v sklepanju medsebojnih vezi.

Roman o posvojenih otrocih in rejencih ter iskanje lastnih korenin je izdala založba Morfemplus.