Christine Arnothy; Imam petnajst let in nočem umreti
Slovenska matica, 2023
Christine Arnothy, pisateljica madžarskega rodu, je napisala več kot 40 del; najbolj znani so romani: Bog zamuja, Zaprti kardinal, Ni tako lahko živeti, Mongolski jezdec, Afriški veter.
V romanu Imam petnajst let in nočem umreti pisateljica sama predstavlja lik glavne junakinje, petnajst-letne deklice. Piše svoj dnevnik ob Blatnem jezeru, kamor so se preselili za tri leta, ko so prebežali iz Budimpešte. Dnevniške zapise je zašila v plašč, in zgodba se ohrani. Postane madžarska Anna Frank. Skupaj s staršema preživi v kleteh Budimpešte od decembra do februarja 1945; ljudje morajo živeti v rovih in kleteh kakor podgane, saj so morali za potešitev lakote jesti poginule konje, ogrožala sta jih neznosni mraz in zaradi talečega se ledu je naraščala Donava. Pot po vodi je bila nevarna kakor hoja po minskem polju. Delo bi lahko imelo tudi naslov petdeset dni pekla, soočenje z rusko realnostjo. Streljali so moške, če niso hoteli delati, posiljevali stare ženske, barbarsko so ravnali s trupli. »Kot apokaliptična povodenj, ki pometa vse pred sabo.« Glavno junakinjo reši kratka frizura, saj se je morala ostriči, ker so ji lasje zagoreli, in je izgledala kot fant. «Oče, bila sem ogorčena, ker nisem zvedela, kaj je brezskrbna mladost. Srečni čas mojega otroštva je v mojem spominu čisto zabrisan in zaman poskušam zbrati nekaj delčkov.«
Mladostniški zapis Christine Arnothy je hkrati tudi groteskna, a iskrena slika odraslega, razčlovečujočega in razčlovečenega sveta. Pisateljica je prikazovala Nemce preveč sočutno, opozorila je na nečloveški značaj ruskih osvoboditeljev, s tem pa preveč zarezala v rane jugoslovanskih komunističnih oblastnikov in tako prikazala resnico o 2. svetovni vojni in povojni čas na vzhodno-evropskih tleh.
Dragi bralci, če želite izvedeti, kako se je družina rešila v Avstrijo, si preberite v romanu, ki ga je izdala Slovenska matica.
