Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Juhani Püttsepp; Luna kot zlata ladja
Ilustrirala Gundega Muzikante
Prevedla Julija Potrč Šavli
KUD Sodobnost International, 2024
Juhani Püttsepp (1964), estonski pisatelj, je diplomiral iz biologije na Univerzi v Tartuju in delal kot strokovnjak za rastline na Inštitutu za zoologijo in botaniko ter na Univerzi v Tartuju. Je avtor poljudnoznanstvenih del in leposlovnih knjig za otroke različnih starosti, čeprav se številna njegova dela lahko uvrstijo med knjige za vso družino. V njih pogosto obravnava teme, kot so narava, človekov odnos do okolja, (lokalna) kultura in menjavanje generacij, zanje pa je prejel številne nagrade in priznanja. Luna kot zlata ladja je avtorju prislužila rozino leta, nagrado za kakovostno otroško knjigo, literarno nagrado občine Virumaa ter nagrado Estonskega državnega sklada za kulturo za najboljše mladinsko delo leta, leta 2021 pa je bila uvrščena v prestižni katalog Bele vrane.
Pisatelj je naslov za svojo knjigo Luna kot zlata ladja dobil po estonski (najverjetneje) ljudski pesmi, a ni dal prednosti motivom narave, kot je bilo to običajno v nekaterih drugih njegovih delih, ampak vojni.
Glavna junakinja Kette, zdaj 83-letna gospa, upokojena učiteljica, se pogovarja s svojim plišastim medvedom, ki je vse življenje ob njej. Tudi na čolnu, ki jim reši življenje.
…«Otroci živijo v srečnem času, ko ni vojn.«
Potem pove zgodbo iz otroštva (Estonija, leto 1944). Z mamo Juto in očetom Eedom so morali prebežati na švedski otok Gotland in od tam na Švedsko, na malem ribiškem čolnu, 300 km daleč čez Baltsko morje. V Estonijo so vkorakali Rusi, ki hočejo zavzeti Estonijo, ljudi pa odpeljati v taborišča v Sahari, od koder se ni vrnil skoraj nihče. Kettina starša sta na vrtu zakopala zaboj knjig, ki opisujejo nastanek estonske države, govorijo o osvobodilni vojni z Rusijo, in družinske fotografije.
V čolnu so skupaj s sosedi; Jaan, njegov stric in bratranec Josep – odpuščen vojak. Bežijo tudi spodnji sosedje iz hiše; mama s štirimi otroki in družina sošolke Maret. V ribiški ladji, motornem čolnu in na jadrnici. V neurju jih skorja potopi morska voda, obstreljuje jih vojaško letalo, da se potniki jadrnice in sošolka Maret ne rešijo, saj njihova jadrnica potone.
Vojak Josep prepeva pesem: »Luna kot zlata ladja se zdi, zvezda veslo srebri… ko bi le k tebi me ponesla …«
Na Gotlandu jih sprejmejo zelo toplo, poskrbijo zanje in ko si odpočijejo, lahko odidejo na Švedsko, kjer Kette ostane za vedno. Postane učiteljica, kot sta njena starša. Jaan, ki je ostal s stricem na Gotlandu, postavi spomenik – betoniran čoln, v katerem je cvetje – vsem tistim beguncem, ki niso uspeli preživeti begunstva.
Spoštovani bralci, otroška knjiga Luna kot zlata ladja je izšla pri založbi Sodobnost.
