Maja Drolec; Mnenje o knjigi
Ursula K. Le Guin; Nebeški mlin
Prevedla Bojana Vajt
Sanje, 2025
Ursula K. Le Guin (1929), večkrat nagrajena ameriška pisateljica, pesnica in prevajalka, velja za mojstrico pisanja znanstvene fantastike, fantazije in zgodovinskih romanov. V njenih delih so izpostavljene antropološke in sociološke tematike, kritično premišljevanje o človekovem vplivu na okolje, medosebnih odnosov, politiki in razvoju. Za delo Nebeški mlin (The Lathe of Heaven), ki je izšel leta 1971, je prejela nagrado locus. Roman je bil dvakrat prirejen za TV ekrane (leta 1980 in 2002) ter enkrat kot gledališka igra (2012). Njen prvi ZF roman Rocannon’s World sodi v t. i. Hainski cikel, v katerem pisateljica odpira antropološka in sociološka vprašanja, povezana s političnimi sistemi, kolonializmom, trkom kultur, okoljevarstvom, človeško evolucijo in seksualnostjo. Poglavitna romana iz tega niza, The Left Hand of Darkness in Dispossessed, sta prejela obe najpomembnejši žanrski nagradi, huga in nebulo, za protivojno, t. i. »vietnamsko« novelo, The Word for World is Forest, pa še enega huga.
Zgodba romana Nebeški mlin je postavljena v prihodnost, v kateri po svetu vladajo nasilje in posledice okoljskih katastrof. Kultno delo je v marsičem zgodba naše sedanjosti. V njem sanje enega človeka odločajo o usodi vsega človeštva, ne da bi se tega zavedalo. Le Guinova v svojih romanih vidi v prihodnost.
Ordinacija psihiatra dr. Habra v 63. nadstropju Wilamette East Tower. Pacient je George Orr, ki želi recept za zdravila, da bi ga obvarovala hudih sanj. Nikakor se ne more sprijazniti z nenavadno močjo svojih sanj. Boji se zaspati, saj ugotovi, da s svojimi »učinkovitimi sanjami« spreminja tkanino resničnosti. Njegove sanje so nepovezane, sebične, iracionalne, nemoralne….Ni hotel ubiti Ethel, bila je prometna nesreča…Tega pa se nihče drug na svetu ne zaveda, razen njega. Ko po poskusih nezakonske uporabe zdravil, ki mu omejujejo spanje, konča na psihološki evalvaciji pri psihiatru Williamu Habru, začne psihiater uporabljati Orrovo nenavadno moč za oblikovanje sveta po svojih merilih. Kar se sprva zdi kot Habrov na videz altruističen poskus izboljšanja družbe, se z vsakimi naslednjimi sanjami stopnjuje v popolno katastrofo. …Tiste, ki jim nebo pomaga, imenujemo sinove neba. Tega se ne naučijo z učenjem. Dopustiti je treba, da se razumevanje ustavi pred tistim, česar ni mogoče razumeti, in to je velik dosežek. Tiste, ki tega ne zmorejo, bo zmlel nebeški mlin. (Zhuang Zhon: XXIII)
Haber z Orrovimi sanjami širi svojo moč in pohlep, a prepričan je, da deluje pravilno. Orr se z njim ne strinja, teža odgovornosti mu sedi na plečih kot utež in vsakič, ko se zbudi, se mu svet, katerega Haber gleda z navdušenjem, zdi srhljivo popačen in nič več »človeški«. S Heather se ljubita, Orr se zaveda resničnosti trenutka, v snu je videl globine oceana …Ljubezen ni nekaj, kar sedi tam kakor kamen, je nekaj, čemur se moraš posvetiti, kot če zamesiš kruh, obnavljati spet in spet, na novo ustvariti….
Družba neke (ne tako oddaljene) prihodnosti je že na začetku romana kritičen premislek o človekovem požrešnem poseganju v okolje, z zlorabo Orrovih sanj pa se odprejo številne etične polemike: vprašanje svobode, enakosti, nasilja, odgovornosti do okolja in sočloveka ter celo možnosti obstoja drugih mislečih bitij v vesolju. Georg je sanjal epidemijo, prenaseljenosti ni bilo več, ni več čutil nagnetenosti… Poraja se vprašanje, ali je možno izbrisati vse napake človeštva, ali človek vendarle vedno znova dokazuje, da je nepopolno bitje? Se lahko posameznik igra boga? V romanu pisateljica napiše, da moč ZDA upada. Prenaseljenosti ni več, ukinjeno je medrasno sovraštvo, ukinja se revščina… Dr. Haber predstavlja nekaj grozljivega in hkrati usmiljenja vrednega…, zato se na koncu romana on zdravi v psihiatrični bolnišnici.
Številni družbeni, etični in moralni vidiki so pri tem romanu pod vprašajem, kar potrjuje, da je Nebeški mlin med drugim tudi izjemen antiutopični roman.
Spoštovani bralci, roman Nebeški mlin je izdala založba Sanje.
