Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Vlasta Črčinovič Krofič; Planina
Kulturni center Maribor, 2025
Vlasta Črčinovič Krofič je doktorica ekonomskih znanosti s področja financ, univerzitetna diplomirana pravnica in magistrica likovnih umetnosti. Dejavno ustvarja kot pisateljica, pesnica, literarna kritičarka, urednica in likovna umetnica. Piše romane, kratke zgodbe, pesmi ter ilustrira pravljice. Sodeluje pri organizaciji in povezovanju kulturnih dogodkov ter spodbuja kreativno pisanje v medgeneracijskem Društvu TOTI DCA Maribor.
Je avtorica več knjižnih del, vključno s štirimi zbirkami kratke proze, dvema ilustriranima pravljicama, znanstveno monografijo o knjižni opremi ter štirimi kriminalnimi romani. Njena dela so objavljena v zbornikih, e-revijah in na literarnih spletnih portalih. Prejela je več nagrad na literarnih natečajih, med drugim za kratko zgodbo, pesem in kriminalni roman.
Poleg pisanja se ukvarja z likovno umetnostjo in raziskovanjem knjižne opreme. Njena likovna dela so bila razstavljena na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini, številna pa krasijo knjižne ovitke.
V zgodovinskem romanu Planina Vlasta Črčinovič Krofič upodablja življenje na severnem delu Pohorja v drugi polovici devetnajstega stoletja, v času vladavine cesarja Franca Jožefa.
Zelo živo opisuje dejavnosti, v katerih sodeluje večja skupina ljudi: iskanje otrok, ki so se izgubili v gozdu, lov na divje svinje, nesrečo pri podiranju drevja (oče – gospodar in starejši brat Schweiger se ponesrečita pri sečnji, ravno tako Lojze, Marijina velika ljubezen), splavarjenje na Dravi, posebneži (pritlikavec Ahac je mali »palček« – zahiran otrok, a zelo pameten. Nezakonski sin, ki so ga vzgajale nune in ga poslale v šole. Preživlja se kot pastir, ima psa Kara in ovce) spominja na Vandotovega junaka, smrti v času prve svetovne vojne, bolezni (kolera), zdravilka Julka – zeliščarka in najboljša babica pri porodih (vsi porodi so zelo natančno opisani), tudi pri splavih – pa se ljudje zatekajo raje kot k zdravniku.
Johannes Schweiger, čigar življenje spremljamo od njegovega 30. leta do smrti na prelomu novega stoletja, je planinski kralj, saj je lastnik največjega posestva na Pohorju. Izhaja iz rodu, ki se je z Nemškega v te kraje priselil že pred tisoč leti in so mu salzburški škofje v 16. stoletju za posebne zasluge podarili ozemlje ob Dravi in velik del pohorskih gozdov.
Johannes je moral nenadoma zapustiti užitke študentskega življenja na Dunaju. Po nenadni nesreči očeta in brata, ki sta umrla v gozdu med podiranjem drevja, se je vrnil na posest v domači Kretzenbach. Postal je dober gospodar in priljubljen sosed, bil je radodaren, tudi kočarji, ki so delali zanj, so ga spoštovali. Na posestvu Kretzenbach. In daleč naokoli je bil najpremožnejši mladi gospodar. Izbral si je premlado, razvajeno 17-letno nevesto, hčer bogatega, očitno čudaškega fužinarja, ki mu je poleg najmlajše Marije prepustil še svoji starejši hčeri (Terezijo in Apolonijo) za pomoč in druženje. Zakon ni bil srečen, saj ga žena ni marala, v mesecu dni je povsem otopela. Prepustila mu je svoje telo, v mislih pa se je odpravila na cvetoče travnike in štela tiktakanje ure. Johannes se je zbližal z kočarico Lenko, ki je imela že dva nezakonska otroka, tretji pa se je rodil iz njune ljubezenske zveze hkrati z Marijino deklico. (Doroteja in Jakob) Gospodarica Marija, ki trpi za duševnimi motnjami, po rojstvu hčerke Mojce zbeži od doma in se zaplete v ljubezensko razmerje z drvarjem Lojzem, a se noseča, zapuščena in revna spet zateče k možu. Ta nepričakovano stori nekaj dobrega in ljubeče sprejme ženinega otroka. Marija uči otroke gledališčnih spretnosti, a jo doleti preganjavica. Po porodu, ko Marija rodin sina Johannesa, Terezija pa sina Filipa, v deželo pridejo bolezni, vojna. Johannes umre, Marija odide neznano kam, posestvo pa prevzame Filip, Apolonijin in Rajkov sin.
Vlasta Črčinovič Krofič zelo živo opisuje dejavnosti, v katerih sodeluje večja skupina ljudi: iskanje otrok, ki so se izgubili v gozdu, lov na divje svinje, nesrečo pri podiranju drevja, splavarjenje na Dravi. Nazorno so predstavljeni krsti in poroke na domu, običaji ob smrti, med pogrebom nastopajo celo najete objokovalke, česar v slovenskem ljudskem izročilu sicer ne zasledimo. Moralna pravila, ki jih je vernikom zapovedovala Cerkev, so v Johannesovi hiši dokaj ohlapno upoštevana, saj občasno z njim živita bolj ali manj spravljivo žena in ljubica Lenka.
Spoštovani bralci, zgodovinski roman Planina je izšel pri založbi Kulturni center Maribor.
