Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Ksenija Majcen; Pobeg brez meja
Slovenska matica, 2024
Pobeg brez meja je avtobiografska zgodba pisateljice Ksenije Majcen (roj. 1963 v Mariboru). Pisateljica je svoj prvenec najprej izdala v nemščini leta 2017.
Berlin, september 1970. Bralci lahko beremo pripoved osemletne deklice, ki otroško naivno načrtuje, kako bosta s prijateljico Anyijo obiskali dedka v Sloveniji.
Družina Majcen se preseli iz Ljubljane v Nemško demokratično republiko (NDR) zaradi očetove službe v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Njihova družina (oče – pravnik v Metalki, mama – učiteljica, osemletna Ksenija in dedek – nekdanji strojevodja) je zelo navezana drug na drugega, imajo tople in prijetne odnose. Kseniji je najbolj ljub dedek, delita si sobo in se pogovarjata vsak večer, je njen stalni spremljevalec in vzornik. Na meji cariniki pregledajo vso prtljago in jim vzamejo knjigo Pika Nogavička, knjiga, ki je za NDR pomenila «kapitalistično propagando«, Kseniji pa je Pika vzornica, junakinja, tudi sama bi želela biti tako pogumna, kot je Pika. Še dobro, da je Piko potem lahko gledala po TV; predstavljala je pravičnost, branila je nedolžne in slabotne. Ko Kseniji mulci okoliških ulic vzamejo kapo in ji govorijo, da je »kapitalistka«, se zave, da prihaja iz drugačnega sveta, kot je vzhodni Berlin.
Dedek mora pol leta ostati v Jugoslaviji, da lahko prejema pokojnino. Ksenija ga pogreša, posebno po tem, ko umre stric Bernard. Z novo vzhodnonemško prijateljico Anyo se hočeta kar sami odpraviti proti Jugoslaviji (preko vseh meja železne zavese nazaj k njemu). Z očkom izdelajo potna lista, s prihranki od zobne miške Ksenija in Anya kupita slaščice in karte za vlak do večjega mesta. Na srečo ju dobijo še zvečer, ko nameravata prenočiti v opuščeni koči. Ponju pridejo očka, mama in učiteljica, ki ju v šoli ne kaznuje, saj naslednji dan ne pove vsem za njun beg, zato ji je Ksenija zelo hvaležna. Očka Kseniji napiše pismo, s kakšnimi občutki sta z mamo preživela ta strahoten večer, ko je izginila. Dedek umre in Ksenija ga pogreša. Po koncu 6. razreda se družina Majcen vrne v domovino, Ksenija in Anya pa se zmenita, da se bosta videli za 18. rojstni dan.
Ta bolj ali manj nedolžna otroška pustolovščina, opisana s poznejše zrelejše perspektive, ponuja še mnogo več kot lahkotno branje, saj obenem razpira pogled tudi na temačnejšo realnost življenja v komunistični Vzhodni Nemčiji in Vzhodnem Berlinu, kjer je sovjetski sektor od treh zahodnih sektorjev ločeval praktično neprehodni zloglasni Berlinski zid. Nevsiljivo namreč slika tako tedanje družbene in politične razmere kot tudi širše medčloveške odnose, ki jih s svojo vedrino in svetlobo zaznamujeta predvsem povezanost družine in prijateljstvo, ki ne pozna meja.
Zgodba je tako namenjena vsem generacijam, tako tistim, ki se tedanjih časov še živo spominjajo, kot tudi tem, ki si jih danes ne morejo predstavljati, dokler se vanje ne potopijo v domišljijskem literarnem svetu.
Spoštovani bralci, knjigo Pobeg brez meja je izdala založba Slovenska matica.