Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Hannah Gold; Poslednji medved
Morfemplus, 2024
Hannah Gold je britanska pisateljica otroške književnosti, ki piše zgodbe s tematiko narave. Delala je v filmu in revijah, preden je postala pisateljica. Zadnji medved je leta 2022 prejel nagrado Waterstones Children’s Book Prize. The Times ga je poimenoval “osupljiv prvenec pisatelja, ki si ga je vredno ogledati”. Leta 2022 je prejel tudi nagrado Blue Peter Book Award za najboljšo zgodbo in je bil preveden v 25 jezikov po vsem svetu. Njena druga knjiga, The Lost Whale, je leta 2023 prejela nagrado Edwarda Stanforda za potopisno pisanje. Želvja luna (2023) je postavljena v rezervat za divje živali, ki ga ogroža divji lov, tematika pa je odnos med živalmi in človekom ter skrb za okolje.
Poslednji medved je izmišljeno literarno delo, ki vsebuje nekaj resničnih dejstev. Lik medveda je vzniknil v domišljiji pisateljice Hannah Gold. Postavila ga je na Medvedji otok, manjši otoček z vremensko postajo, ki jo v resnici vodi enajst ljudi, v zgodbi pa sta bila April in njen očka sama. Na Medvedjem otoku je v resnici Mrožji zaliv, v katerem je naplavljeno veliko plastike. V resnici so severni medvedi skrajno nevarne živali, ki jih bo v prihodnjih letih čedalje manj. April si je želela rešiti Medveda, tudi bralci lahko pomagamo, če se odločno borimo proti podnebnim spremembam.
April je enajstletna deklica, ki ji je pred sedmimi leti umrla mamica, zdaj pa živi sama z očkom, ki zelo malo govori, veliko dela in posluša Mozarta (ki je glasbo pisal iz srca). Nekega dne ji je povedal, da za šest mesecev odhajata, ker je na Arktiki dobil raziskovalno delo. To je zadnje neznano območje tik pred severnim tečajem. Nobenih avtov, vlakov, ne letal, niti cest ni tam. Na ladji, ki je plula proti Medvedjemu otoku, je April spoznala dečka Töra, njene starosti, čigar oče je kapitan ladje. Tӧr ji je povedal, da se bo na otoku počutila kot na koncu sveta. Oče in hči se nastanita v leseni hiši, poleg katere je hiša za meteorološke raziskave. Medvedji otok sodi v skupino otokov Spitzbergi. Pokrajina je tam zasnežena, mraz je kar hud, a April se vseeno odpravi raziskovat; opremljena z daljnogledom, kompasom, mavričnimi škornji, oblečena v tisoč plasti. Očka ji je povedal, da na otoku ni severnih medvedov, saj so zadnjega ubili leta 1596, tudi ledenih plošč, lebdečih na vodi, skorajda ni, tako medvedi ne morejo potovati tako, kot so včasih. Severni medvedi živijo le na Spitzbergih, ki so oddaljeni skoraj 250 morskih milj.
April je našla osamljenega severnega medveda, najmogočnejše bitje, kar jih je kdaj videla, medveda, ki ga poimenuje Medved. Medved je osamljen, lačen in daleč od doma. Reši ga plastike, ki mu povzroča bolečine v šapi, medved pa jo ponese v svoj brlog, kjer imata učne ure rjovenja. Spoprijateljila sta se, April mu nosi hrano, se z njim pogovarja …«samo drug način pogovarjanja je treba najti, to je vse…« April ve, da Medved ni sodil na ta otok, ampak je ostal ujet tu pred sedmimi leti, zato ga želi prepeljati na njegove otoke Spitzberge v Barentsovem morju, preden se z očetom ne vrneta domov. Kmalu po polarnem dnevu očka ugotovi, da jima bo kmalu zmanjkalo hrane, zato bosta prej odšla z otoka. April mora rešiti Medveda in Arktiko, in – nemara – tudi samo sebe, zato se z Medvedom na skrivaj odpravi na pot, a zajame ju huda nevihta in reši ju ladja, na kateri je Tӧr in njegov oče kapitan. Rešili so tudi Medveda, za katerega bodo poskrbeli.
Čeprav se mora April ločiti od prijatelja …«Zdelo se ji je, da se ji trga srce«, razume, da mu bo zdaj bolje, saj bo živel pravo življenje severnih medvedov.
Tudi med April in očetom se zaradi žalovanja za materjo odnosi končno spremenijo; oče bo zaprosil za manj naporno službo in preselila se bosta k babici na morje.
Vzgojna pripoved o prijateljstvu med severnim medvedom in majhno punčko nas bralce prevzame, saj živimo v svetu, ki se hitro spreminja, kar je včasih strašljivo. Iz Apriline zgodbe lahko črpamo moč ter še naprej vidimo lepoto našega planeta. V teh časih je zelo pomembno, da se ohrani Arktika, ki se segreva dvakrat hitreje kot preostanek planeta. Najbolj pomagamo planetu tako, da se odločimo boriti proti podnebnim spremembam. Če bomo dovolj glasno rjoveli, lahko kaj spremenimo.
Spoštovani bralci, Poslednji medved je izšel pri založbi Morfemplus.
