Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Samanta Hadžič Žavski; Še en vdih
Žametna Beletrina, 2025
Samanta Hadžič Žavski (1993) je komparativistika in pisateljica. V študentskih letih je začela s pisanjem kratke proze, ki jo je objavljala v revijah Locutio, Novi zvon, Spirala, Sodobnost in Literatura. Izdala je dve zbirki kratke proze, Serijski morilec (2019) in Obiski (2022), roman Smrt, v temo zavita (2022).
Na razgovoru za službo je Samanta Hadžić Žavski spoznala Karmen, ki se je spopadala z neozdravljivo boleznijo ALS, in tako je pisateljica dobila navdih za roman Še en vdih, to je roman, ki odpira teme izgube, ljubezni, družine in minevanja. Mojstrski preplet preteklosti in sedanjosti odstira pripoved o protagonistki, ki se sooča z diagnozo ALS – amiotrofično lateralno sklerozo, boleznijo, ki nepovratno zaznamuje njeno vsakdanjost, medtem ko jo hkrati usmerja k refleksiji lastnega življenja in odnosov.
Karmen se je rodila svojima staršema v poznih letih, očetu zdravniku in materi gospodinji, tako v njihovem življenju ni čutiti velike navezanosti, bolj subtilna je do deklice babica. Karmen se poroči s Simonom (glasbenik, hribolazec), ki postane njen moški idol, tudi tedaj, ko ga ni več, ko je na čuden način izginil in je pogrešan, Karmen še vedno pričakuje, da se bo nekoč vrnil. Po nekem času na mesto moža in očeta vstopi Pavel, ki je njen pozorni sodelavec še od prej, ko je Karmen hodila v službo, potem pa je postala samostojna umetnica – slikarka. Njegova ljubezen je neizmerna, tudi ko izve za bolezen, ki bo kmalu povzročila njeno smrt, obljubi, da bo skrbel za njeni hčeri Zolo in Tejo. Ob najhujših trenutkih so vsi ob njej, tudi prijateljici Tadeja in Mihela, ter asistentke; npr. Sara in Sanja, ki jo pospremijo v Švico na še eno upanje, zdravljenje, ki ni obrodilo sadov.
S subtilnim, a presunljivim slogom avtorica bralca popelje skozi prelomne trenutke junakinjinega življenja – od otroštva in prve ljubezni, do materinstva in bolečih izgub (prva bolečina živi v njej do konca; to je smrt nerojenega prvega otroka, sina), povezanih predvsem z nepojasnjenim izginotjem njenega moža Simona. Pri tem prepleta spomine, pristne čustvene trenutke in univerzalne premisleke o smislu življenja ter zapuščini, ki jo človek pušča za seboj.
Roman je kljub občasno težkim temam poln humornih prizorov, ki osvetlijo protagonistkino človeško toplino in vztrajnost, ter globokih introspektivnih trenutkov ob nezadržnem napredovanju bolezni. Še en vdih ni zgolj še en roman o bolezni, temveč je poklon življenju – ranljivemu, nepredvidljivemu in kljub vsemu neustavljivo lepemu.
Roman, ki bo zagotovo navdihnil bralce, je izdala založba Žametna Beletrina.
