Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Igor Karlovšek; Še sem živa
Miš, 2023
Igor Karlovšek (Celje, 1958), pravnik, slovenski pisatelj, scenarist. Napisal je naslednje scenarije: Senzor, Ugrabitev 1, Umor 2, Vlomilci 3, Dosjeji J. K., Klan.
Romane: Bazen, Rodoljub, Navzdol in naprej, Klan, Polnočna loža, V objemu lože, Modra Vrtnica, Pobarvani dosjeji, Gimnazijec, Mojca, Matej, Preživetje, Ognjeno pleme: Pobeg, Na svidenje, Lara, Ognjeni trije: Izgon, Peta osebna, 2.
Radijske igre: Vozli inšpektorja Kocjana (Izsiljevalčeva smrt), Zanke inšpektorja Kocjana (Dvojni pogled), (Dediščina), Samotna smrt, Čokoladna strast, Umor pred lokalom).
V njegovih zgodbah beremo izjemno napetost in dramatičnost. Snov v Karlovškevih romanih je pretežno družbeno aktualna, ki jo črpa iz vsakdanjega življenja. Kot odvetnik se vsak dan ukvarja z različnimi družbenimi problemi in z ljudmi, ki hodijo po robu.
Še sem živa je roman z izrazito aktualno temo, postavljen je v slovenski prostor. V središču je družina Markovič po smrti očeta Toneta, ki je držal v rokah vse niti njihovega uspešnega farmacevtskega podjetja Tojane d.o.o. Njegova žena Jana je bila kljub prebolelemu raku vedno njegova opora in tudi pomemben del podjetja. Tone je imel podjetniško žilico, njun sin Nejc je nima, ima pa dva doktorata, in družino z dvema deklicama, ki imata babico Jano zelo radi. Jana je bila učiteljica, a ni nikoli poučevala.
Jana je bila prepričana, da bo tudi po Tonetovi smrti življenje teklo lepo, s sinovo družino, čeprav se s Tanjo nista razumeli najbolje, nekaj ji je manjkalo, si je mislila Jana. Na sodišču pa se pojavi nekdo, za katerega Jana ni vedela – Tonetova nezakonska hči Klara. Zdi se, da je sin Nejc vedel za očetovo prevaro in zdi se tudi, da bo prav on tisti, ki bo sedaj mamo pustil na cedilu. Podjetje je njegovo, pobral je ves denar iz domačega sefa in mami želi skozi dedni dogovor prepustiti samo njeno nadstropje hiše ter ji izplačevati mesečno rento. Vendar pa se Jana ne da, ve, da čeprav nikjer ni omenjena, je bila pomemben del podjetja in steber družine. …«Hiša me spominja na ranjeno ptico z razširjenimi krili. Ne more jih več stisniti k trupu.« Nikoli ji v finančnem smislu sicer ni nič manjkalo, a sedaj se znajde na robu družbe – podjetje gre v stečaj. (Tone se je ukvarjal tudi z nečednimi posli, poleg tega je imel ljubico, ki jo je želel pripeljati v hišo.) Hiša, ki sta jo kupila Janina starša, je bila prodana na dražbi, nova lastnika jo spodita, ko želi pobrati pridelek s svojega, – sedaj že njunega – vrta. Triperesna deteljica gosposkih prijateljic Fride, Magde in Jane, Janina edina opora, morda ne bo zdržala Janine stiske in posledično revščine, slednje temu krogu ni domače. …«Nimam socialne mreže, ki bi ujela moj padec na dno.« Službe pa brez izkušenj ni mogoče dobiti … Pa vendarle se Jana odpravi študirat in doseže andragoško izobrazbo, kasneje dobi službo, saj hoče biti neodvisna.
Pisateljev slog je zelo tekoč in berljiv, tako da bi Jani najraje posodili tistih nekaj centov, ki ji zmanjkajo pri nakupu tako želene čokoladne praline. Nit ljubezni v zgodbo vplete sodnik Ivo, ki se zaplete v razmerje z Jano, čeprav je poročen z Marjano, ki ima depresivno-samomorilna nagnjenja, na koncu umre zaradi tumorja. Bo Jana še kdaj videla svoji vnukinji, ki ju je Nejc odpeljal v Švico? Bo še kdaj brezskrbno kupila kruh? Bo kot ženska in mati ohranila svoje dostojanstvo in sebe? Prizna, da je želela urediti vse naenkrat, ve, da je bila tedaj, ko je bila bolna, odtujena od sina. …«Zmage in porazi so se prepletli v krpanko brez pravega vzorca.«
Avtor nas popelje v ozadje velikih podjetij, boj mogotcev za premoženje in bančne spletke ter nenazadnje razgali boleče pore naše družbe, življenje kot kolo, ki ga suče kapital.
Spoštovani bralci, roman Še sem živa je izdala založba Miš.
