Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Kaja Bucik Vavpetič; Srebrne vezi
Cankarjeva založba, 2024
Kaja Bucik Vavpetič (1987) književna prevajalka, v slovenščino prevaja tako fantazijska kot romantična dela. Tudi sama je pisateljica, piše predvsem v angleščini pod psevdonimom Zoe Ashwood, to so zgodbe v serijah; »fantazi« romani, Srebrne vezi pa so njen prvi roman v slovenščini.
Srebrne vezi so fantazijsko-ljubezenski roman, ki se spogleduje s tradicijo romance (fantazija romance, romantazija), ki bralca popelje v slovanski značaj, kjer nastopajo rusalke, čateži, somračniki, psoglavci, besi, ajdi in domovoji, to so le nekatera bitja, ki jih najdemo v bogati slovanski mitologiji, kraj dogajanja zgodbe bi bil lahko grad Žužemberg, (Černograd), Iški vintgar (Nadin dom); omenjajo se kneževine: Raška, Fareška, Brezinjska in Gorjanska. Srebrne vezi so v prvi vrsti ljubezenski roman oziroma romanca.
Deželi Raški vlada krvoločen knez Jaroslav, ki gre na poti do oblasti preko trupel. Njegova žena Svetlana je rusalka, ki mu je rodila dva otroka, Tiborja in Milo, ker pa spada med nečloveška bitja, jo ima knez zaprto kot ujetnico. Vklenil jo je s prepovedjo petja, saj imajo rusalke to moč, da z njim omrežijo ljudi in tudi začasno prevzamejo nadzor nad njimi. Ko knežna Mila z bratom Tiborjem osvobodi mamo rusalko, ki je nosila srebrno ovratnico, ob vrnitvi na grad Jaroslav Tiborja – lastni oče z uročeno ogrlico iz srebra prepusti v nemilost sebi vdanim podložnikom – in zapre v grajsko ječo, Milo pa obljubi v zakon. Mila ubije generala Dragovana – kateremu daje za nevesto Jaroslav, krvoločen in neusmiljen knez, saj ga je Dragovan rešil pred Črnim besom (Gaber), ki mu je ubil sina. Nato Mila v strahu pred očetom pobegne z domačega gradu, sledi ji Gaber, nečak fareškega kneza Mirodraga. Gaber je namreč skupaj s čateži ravno izvedel neuspešen napad na grad Jaroslava Černograjskega, s katerim je želel osvoboditi del zasužnjenih nakazni – somračnikov – iz grajske ječe, ki jih Jaroslav zlorablja za boj in oblast proti njihovi volji, in torej za enakopravnost vseh bitij tega fantazijskega sveta. Na poti se ji pridruži še domovoj Lesek, v mitologiji znan tudi kot zaščitnik domačega ognjišča, v Srebrnih vezeh pa bitje, temeljno povezano z Milo, ki stalno spreminja obliko, od volka do male puhaste zverinice, ki se ji ovije okoli vratu, ostane z njo in jo brani. Brata Tiborja s srebrno ovratnico zaprejo v ječo in Mila ga namerava rešiti.
Gaber Mili ne zaupa, saj je Jaroslavova hči, sprva ni prav prijazen do nje – Mila je namreč le opomin na vse, kar je izgubil zaradi njenega tiranskega očeta. Toda Mila se na poti s to neobičajno skupino čatežev (med njimi je samo Vitan pravi človek, vsi ostali imajo nenavadne lastnosti in rožičke), začne počasi soočati s svojo nečloveško dediščino in kuje načrt, kako bo rešila ljubljenega brata. Hkrati se začne ljubezenska zgodba med Milo in Gabrom, ki si v romanu izmenjujeta poglavja oziroma pripovedno perspektivo. V odnosu z Gabrom se Mili razkrije širša družbena slika in razširi področje boja: če želi sprva zgolj osvoboditi svojega brata, potem kmalu spozna, da ni svobode brez sodelovanja v družbenem prevratu.
Obenem obžaluje, če bi morala zapustiti nove prijatelje – in Gabra, v katerega se je zaljubila. Zaveda se, da ji bodo pomagali prav oni, a njihovi načrti se ne ujemajo z njenimi, predvsem pa ji Gaber marsikaj prikriva. Med celotno zgodbo Srebrnih vezi so med najbolj ključnimi bitji somračniki – edino oni lahko namreč izdelajo ovratnice iz živega srebra, s katerimi lahko vladarji zasužnjijo bitja; in edino oni jih lahko teh ovratnic – teh srebrnih vezi – tudi osvobodijo. Za uspešen napad na trdnjavo Jaroslava Černograjskega torej Mirodrag in Gaber potrebujeta somračnika oziroma somračnico, a ponjo morajo na sovražno ozemlje, saj gre za Milino otroško prijateljico in hčer grofa z Jablencev, ki je v političnem zavezništvu z Jaroslavom Černograjskim. Mila se z njo dobi na skrivnem sestanku, na katerega pa pridejo Gaber in njegovi pajdaši ter Zvonko – brez Miline vednosti – ugrabijo. Zvonka je eden ključnih likov za uresničitev njihovega načrta. A somračnica Zvonka ne pride do svojega glasu; v nastali situaciji niso izrisani ne njeno doživetje izdajstva ne njena vloga znotraj lastne grofovske družine ne njena vpletenost v različne silnice spreminjajočih se političnih zavezništev pokrajin. Predstavniki grofije Jablenci se – kot da ugrabitev grofične ne bi imela nobenih resnih posledic – brez prevelikega pompa hitro pridružijo odpornikom. Tu pride do izraza črno-belo slikanje dobrega in zlega. Gaber in Mila sta si usojena, zato tudi drugih zapletov ne gre izpostaviti.
Roman nam ne da videti pogajanj med Zvonko in Milo, ki bi pokazala proces doseganja premirja in ki bi posledično pomenila tudi pogajanja med Gabrom in Milo, ter statusa njunega zaupanja; namesto tega Mila hitro »spozna«, da je Gaber ravnal v širšem družbenem in tudi njunem interesu in da je vse v redu. Mila in Gaber sta polčloveka, saj je Mila rusalka po materi, Gabru pa sredi glave rastejo rogovi, s čimer roman ruši čistokrvne ljudi kot svoje osrednje junake.
Ob branju je opaziti, da Drugi – pa naj bodo to čateži, rusalke, domovoji, psoglavci ali somračnica Zvonka – ne pridejo zares do svojega glasu oziroma natančneje rečeno do izraza svojega političnega interesa. Čeprav so psoglavci in rusalke ključni zavezniki v boju, so nekako umeščeni v svet narave – rusalke v reke oziroma vode, psoglavci v gozd –, kot da bi bila narava povsem ločena od družbe in njenih teritorialnih prisvajanj ter izkoriščanja naravnih virov za tehnološki razvoj, kot so recimo rudniki živega srebra za izdelavo ovratnic za zasužnjevanje nakazni.
Vsemu temu navkljub pa so Srebrne vezi – čeprav so izšle kot ljubezenski roman – v slovenskem kontekstu vse prepotrebna fantazijska intervencija. Stara slovenska osebna in družinska imena nosijo tudi vsi junaki zgodbe, vsak nosi tisto, ki mu po karakterju pripada: Mila – draga, ljubljena, Tibor – močnejši od železa, Gaber – božji junak, čut za odgovornost, ravnovesje v življenju, Kalina – dolgoživa, ki prinaša srečo … kar nam zgodbo naredi še bolj domačo in privlačno.
Mila je odločna in pogumna mlada ženska, katere cilj ni med okoliškimi plemiči najti ustreznega moža, temveč želi predvsem rešiti brata in narediti svet lepši in pravičnejši. Ima dar, to je petje, ki ji povzroča iztrošenost ali celo smrt, poslušalca pa uniči. Čeprav se sprva zdi, da imajo čateži, ki se jim je pridružila, drugačne cilje, kot jih ima sama, na koncu združijo moči in uspe jim rešiti kraljestvo in nakazni izpod očetovega jarma. Jaroslav predstavlja zlo, mama (rusalka) pa je dokaj nedefinirana, ni angelska žena, ampak samosvoje bitje iz rodu vil ali rusalk, ki jih ne zanima, kako ljudje vzgajajo otroke. Gaber je romantični junak, pravičniški, poskrbi za druge, njuno srečanje (z Milo) pa je erotično. Pisateljica ne želi opisati popoln seks, ampak njuno zbliževanje. Ljubezen v romanu zmaga, v resničnem življenju ljudi mogoče primanjkuje nekaj magičnosti. Med ostalimi liki je zanimiva Nada, podobna je Pehti, obe s hčerjo Kalino sta lepi in imata neomejeno znanje zdravilstva. Roman vsebuje precej akcije.
Spoštovani bralci, roman Srebrne vezi je izdala Cankarjeva založba.
