Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Melita Forstnerič Hajnšek; Taka nisem bila nikoli
Beletrina, 2024
Melita Forstnerič Hajnšek (1959) je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz francoščine in slovenščine. Bila je urednica kulturne redakcije dnevnika Večer. Pred avtofikcijsko pripovedjo Taka nisem bila nikoli, leta 2024 izdano v zbirki Žametna Beletrina, je objavila še knjige Jože Košar – humanist in založnik, Zagrebški Slovenci, Strah pred ciljem – O molku in glasnosti in monografijo s šestih celin Planet Carmina. Leta 2012 je prejela Glazerjevo listino.
Zgodbo o bolezni – diagnozi diseminirani plazmocitom – in boju z njo pisateljica prepleta s spomini na družino, na njene posameznike in na njihovo skupno preteklost. Mnoge izmed družinskih članov so prav tako pestile raznorazne bolezni, veliko je bilo trpljenja in (pre)pogosto tudi smrti. Razkrivanje tako intimnih zgodb, kot jih je pisateljica popisala v knjigi, niti za njo niti za njeno družino ni mogel biti lahek postopek; bil je del sprejemanja neprizanesljivosti življenja, s katero se je bila ob hudi bolezni primorana soočiti.
Pisateljica opisuje občutke ob očetovi bolezni – tuberkulozi in materini smrti. Vzornica Slavenka Drakulić je opisovala, da bolezen briše preteklost in pušča razdejanje. Forstnerič jo je razumela šele tedaj, ko je tudi sama zbolela. Bolečina zahteva dolg proces zbliževanja. Udomačiti jo moraš, jo posvojiti, a jo moraš hkrati držati na distanci. Ko so avtorici ugotovili bolezen – plazmocitom, je najprej sama sebi darovala kri; avtologna presaditev krvotvornih matičnih celic in tako so levkociti, eritrociti in trombociti spet začeli delovati normalno. V težkih trenutkih zdravljenja, izgubi las po kemoterapiji, se spominja kustosinje Štefke s Ptuja; uspelo ji je priti od Ljubljane do Beograda v Zvezno komisijo za stike s tujino. Skrivnostna Slovenka, najbolj izobražena kustosinja Muzeja svobodne umetnosti, ki je zbolela za pljučnim rakom se je borila z boleznijo in za svojo idejo, a je naletela na odpor. Rojaki so požgali zbirko mask in vinarsko zbirko.
Na oddelku z rakom pisateljica posluša, da je vse naše življenje zbrano v črtici med rojstvom in smrtjo, črtica na nagrobniku, črtica med letnico rojstva in smrti. Zelo jo opogumi več uspešnih, zmagovalnih zgodb v zgodnejši fazi odkritih boleznih, o ljudeh – znanih Slovencih, (Irena Grafenauer, Drago Ivanuša), ki so upali javno predstaviti svoj boj in zmagali. Tako kot ona….Navadil sem se živeti v nekakšni stalni ogroženosti. Kot kaskader na filmu, ki nima zagotovila, da bo preživel pobeg iz gorečega avtomobila. A vseeno ne čutim strahu.« Drago Ivanuša
Melita Forstnerič Hajnšek je napisala, da je bolezen zazdravljena. Predstavila nam je resnično zgodbo o bolezni, povedala je vse o poti zdravljenja, o samoopazovanju, vivisekciji vsega, kar ji je prihajalo na pot, toplo upa, da je opogumila tudi koga od bralcev.
Pripoved je lepljenka iz sodih in lihih poglavij, ki so in hkrati niso povezana. Njena lastna zgodba in zgodbe njenih sorodnikov iz prejšnjega življenja.
Knjiga je ganljiva, tenkočutna, vsestranska in lepa.
Spoštovani bralci, roman Taka nisem bila nikoli je izšel pri založbi Beletrina.
