Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Miriam Drev; V pozlačenem mestu
Cankarjeva založba, 2012
Miriam Drev (1957) se je rodila v Ljubljani. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. S študijsko kolegico Sonjo Tomažič je leta 1983 napisala prvo vegetarijansko kuharico v Sloveniji, Sto en zelenjavni jedilnik, ki je bila leta 2011 ponatisnjena v prenovljeni izdaji. Sedem let je z družino preživela na Dunaju, kjer sta bili zasnovani otroška knjiga Šviga gre lužat (1995) in pesniška zbirka Časovni kvadrat (2002), ki je bila nominirana za nagrado za knjižni prvenec. Sledili sta dve knjigi poezije (Rojstva, 2007 in Vodna črta, 2008), zatem leta 2012 roman V pozlačenem mestu in četrta knjiga pesmi Sredi kuhinje bi rasla češnja. Leta 2014 je objavila svoj drugi roman, naslovljen Nemir. Leta 2017 je izšla njena peta pesniška zbirka, naslovljena Tirso, 2022 pa še Zdravljenje prednikov. Leta 2014 in leta 2016 je bila nominirana za nagrado Mira za celotni opus, 2023 pa je prejela Veronikino nagrado. Leta 2021 je izšel njen tretji roman Od dneva so in od noči, napisan v pisemski obliki, in bil nominiran za nagrado Kresnik 2022. Četrti roman ima naslov Po poti se je zvečerilo (2024).
Po krajšem bivanju v Cambridgeu je sodelovala pri urejanju in prevajanju besedil za antologijo Nove britanske pisave. Prevaja iz nemščine in angleščine ter v angleščino. Prevedla je več kot 100 knjig sodobnih in klasičnih avtorjev kot tudi knjig za otroke in mladino, med njimi Margaret Atwood, Ralpha Walda Emersona, Iana McEwana, Rabindranatha Tagoreja idr. Številni avtorji so v slovenskem jeziku prvič izšli na njeno pobudo. Piše književne kritike in spremne besede k prevodom ter literarne večere in druge oddaje za Radio Slovenija, Ars in za slovensko sekcijo Radia Trst. Za antologijo Pozabljena polovica je napisala šest portretov pomembnih Slovenk.
Roman V pozlačenem mestu se dogaja na Dunaju, osrednji lik romana je Ivana. Njeno hrepenenje po Dunaju je bilo veliko …«Diham rumeno svetlobo Dunaja … dolgo po tistem je, ko sem se pri sebi zaobljubila, kljub zdraham, da bom ostala v tem mestu, ki sem ga spoznala za svoje na pragu tridesetih …« Ivana je vedela, da ima Dunaj svoj značaj, svojo privlačno silo, ki marsikoga potegne v svojo orbito, da ostane dlje, kot je nameraval. Lahko ga je primerjala s Prago in Parizom ali Rimom, le da dunajska družba prišlekov zlepa ne sprejme. Predvsem nadarjene ženske mesto rado »scefra«. Tudi njo, Ivano, je samovoljno izpljunilo. Ko se ga je kasneje spominjala, ji je bil bolj trn kot slika. Njen Luka dobi službo restavratorja na Dunaju pri poljskem restavratorju Kolczynskem (Zbišku, ki z družino živi na Dunaju), ona pa skrbi za dojenčico, njuno hčerko Veroniko. Spoprijatelji se z Danutko, Poljakinjo iz Varšave, (pomaga v ateljeju), spoprijateljita se, ker je obema skupno hrepenenje po lepoti in užitku, po razkošnih predmetih iz zahodnih trgovin. Zaupata si največje skrivnosti, tudi to, da je imela Danutka spontani splav, na Poljskem pa jo komaj rešijo, ker je imela srčni infarkt. V tedanji Jugoslaviji se kažejo nove reforme, Slovenija se upira jugoslovanskim interesom. Ivana se dobro zaveda, da južnjaki niso nikjer sprejeti z odprtimi rokami, da te jug svojevrstno opredeli, kjer koli na svetu si. Z Danutko šivata nove obleke, za spogledovanje, kajti dekleta se morajo spogledovati, žal je Ivanino življenje pusto in revno, vse se zaostruje, ker je Lukov delodajalec, Poljak Zbišek, nenasiten; Lukove dohodke ima pod nadzorom (imata skupnega davčnega svetovalca) in zahteva, da Luka plačuje odstotke za prodane akvarelne slike, ki jih prodaja ob vikendih na bolšjem trgu. Življenje na Dunaju je drago, Ivana piše članek o humanistično izobraženih Slovencih na Dunaju v drugi polovici 19. stol in se posveča hčerki …«Materinski vpliv je fino tkana mreža iz prožnih, toda čvrstih vlaken, ki jih pozneje, če se jih sploh zaveš, stežka po koščkih paraš s sebe.« Stik z nekdanjim življenjem je prijatelj Tine, ki se včasih oglasi pri Ivani, a Zbišek iz tega poskuša ustvarjati razdor med Lukom in Ivano. Predstavi mu tudi otroško zdravnico, in mogoče se je Luka celo zapletel v kratko razmerje. Ivana ni prepričana v njegovo iskrenost; veliko je odsoten, tudi dalj časa. Na Dunaj pride Lukov srednješolski prijatelj Jošt, ki je nagnjen k shizofreniji (blodnje shizofrenije so podobne plimi in oseki…), in žalostno konča.
Zbišek Ivane ne mara – pravi, da je visoka -, v resnici pa je ona edina, ki se mu upre. Ni ji jasno, zakaj se Luka obnaša, kakor da je podoben sojetniku na prisilnem delu – z verigo okoli gležnja priklenjen na Poljaka. Luka ni upornik, kot Ivana, on tega ne zmore. Zato Ivana poišče drugega davčnega svetovalca in Luka podpre, v želji, da odhajajo v Ljubljano), želi, da pusti službo pri Zbišku – in to ga prisili, da se jima pride opravičit. Zbiška za določen čas zapusti tudi žena z otrokoma; kar dokazuje, da je vsemogočen patriarh, ki hlasta po materialnih dobrinah, ni mu pa mar za ljudi.
Ivana se zaplete s Henrykom, se ljubi z njim na kopališču, ni pa pripravljena na drug začetek.
Po dopustu na morju ve, da jih čaka selitev.
Roman, v katerem se zgodi velik preobrat. Ivana ima rada dunajske širjave, nasade vrtnic v parku, a okoliščine – ljudje – njihovo življenje na Dunaju pokvarijo, majejo se temelji njenega ega. Ve, da je Luka »vkle-ščen«, in ne razume, kam je šla njegova bojevitost. Zaveda se, da sta oba ujeta na Dunaju, in da to nima smisla.
Spoštovani bralci, roman V pozlačenem mestu je izdala Cankarjeva založba.
