Maja Drolec: Mnenje o knjigi
Donatella di Pietrantonio; Vrnjena
Prevedla Saša Grahovac Fabbri
Beletrina, 2025
Donatella di Pietrantonio (1962) je priznana italijanska pisateljica, ki je mednarodno slavo doživela z romanom Vrnjena, njena romana sta tudi Moja mati je reka in Dekle se je vrnilo. Živi v kraju Penne v Abrucih, precej odmaknjeni in nerazviti italijanski regiji, ki jo tudi opisuje v svojih pripovedih. Po izobrazbi je otroška zobozdravnica. Za roman Vrnjena je Pietrantonio prejela tudi prestižno italijansko nagrado campiello za najboljšo knjigo po izboru bralcev.
Glavna junakinja Vrnjena (drugega imena ne omenja) s kovčkom v eni in torbo s čevlji v drugi roki pozvoni pri neznanih vratih.
»Zdi se mi, da sem se po svoje zataknila v tisto otroško poletje: še zdaj se mi v duši vrti in neustavljivo utripa okoli njega kot mrčes ob slepeči svetilki.«
Celotno zgodbo Vrnjena pripoveduje v prvi osebi. Leto 1975 v italijanskem podeželju, mesto ob morju. Deklici je trinajst let. V nekdanjem domu ji odpre njena mlajša sestra Adriana, s katero se še nikoli prej nista videli. Mati v rokah drži najmlajšega otroka Giuseppeja, ki ni nikoli postal odrasel, ker je prizadet, otrok s posebnimi potrebami. Dva brata sta starejša, prijaznejši je Vincenzo, ki jo gleda, kot bi že postala ženska. Ponesreči se z motorjem. On edini poleg očeta, ki dela v opekarni, služi za družino, oko vrže na svojo sestro in ima spolne fantazije. Nov dom je majhen, temen, povsod so bratje in hrane ni dovolj za vse. Vincenzo se druži s cigani, včasih tudi kaj ukrade. Ampak tu je Adriana (moči posteljo), ki z njo deli posteljo. »Vsako noč mi je posodila en podplat, na katerega sem naslonila svoje lice. Ničesar drugega nisem imela v tisti dihov polni temi.« Adriana je bila do nje zelo zaščitniška: »Še danes si ne znam pojasniti dejanja te desetletne deklice, ki je bila tepena vsak dan, pa je kljub temu hotela zaščititi privilegij nedotakljive, nedavno vrnjene sestre.«
Tako se začne razburljiva zgodba o deklici, iztrgani iz udobja življenja edinke premožne družine, ki jo čez noč vrnejo biološkim staršem na podeželju in ki v trenutku izgubi vse – topel dom, najdražje prijatelje in brezpogojno ljubezen staršev. Nič več ne bo obiskovala baleta in plavanja.
»Spremljala sem hladno pot lune, dokler se ni skrila za zid…. Blodila sem po luknjah spomina.«
Tisti, za katere je verjela, da so njeni starši, imajo težave, stric in teta se ločita, teta zanosi z novim možem, zato se mora odtujiti od deklice. Stric in oče sta bila mrzla bratranca, zato je lahko trinajst let živela udobneje od sestre in bratov. V resnici se zakon nadomestnih staršev ruši, a druga mama še vedno plačuje deklici šolanje in potrebščine. Za Vrnjeno, kot jo poimenujejo sošolci na vasi, se začne popolnoma novo življenje. V šoli je zelo uspešna in lahko nadaljuje šolanje na liceju in se preseli v mesto. Učiteljica Perilla še mamo, ki je bila groba ženska, prepriča, da je hči tako bistra, da mora iti študirat. Zmagala je na šolskem tekmovanju – na temo Evropske unije in osvojila precejšnjo denarno nagrado. »Bila sem premlada in tok premočan, da bi lahko videla reko, v katero so me vrgli.«
Giuseppe kasneje živi v ustanovi za zaostale in riše; največ roke in živali v letu. »Jagode gleda na svetlobi, podrži jih pred očmi – premotri tudi najmanjše razlike v obliki in barvnih odtenkih – kot bi skušal prešteti semenca na površini.«
Vrnjena je roman, ki prevprašuje vprašanja materinstva, odgovornosti, skrbi, odpuščanja, razredne neenakosti in v bralcu povzroči precejšnjo mero ganjenosti.
Spoštovani bralci, roman Vrnjena je izdala založba Beletrina.
